Polulan Bolsonaro
Sinoči je potekal drugi krog brazilskih predsedniških volitev, na katerih sta se pomerila dosedanji predsednik Jair Bolsonaro in nekdanji predsednik Luiz Inacio Lula da Silva. Izid volitev je bil najtesnejši v zgodovini brazilske parlamentarne republike, saj je Lula zmagal s 50,9 odstotka prejetih glasov. Bolsonaro je nekdanji stotnik brazilske vojske in prvak brazilske populistične desnice, ki je na predsedniških volitvah leta 2018 porazil Fernanda Haddada, kandidata iz Lulove Delavske stranke, krajše PT. Lula ni mogel kandidirati, saj je prestajal zaporno kazen zaradi vpletenosti v korupcijsko afero Avtopralnica.
Že pred štirimi leti je prevladovalo mnenje, da bi Lula zmagal, če bi mu bilo dovoljeno kandidirati. Tudi tokrat so mu volilne napovedi kazale večjo prednost, kot jo je na koncu dosegel. Nekdanji dopisnik Dela iz Južne Amerike Stefan Bogdan Šalej meni, da je osrednji razlog za porast podpore Bolsonarovi desnici vzpon evangelistične cerkve med revnejšim in bogatejšim prebivalstvom.
Med kampanjo je prišlo do več nasilnih obračunov med podporniki Lule in Bolsonara, v katere so bili vpleteni tudi nekateri poslanci. Dva takšna incidenta opiše Šalej.
Polarizacija, ki je zaznamovala brazilsko družbo, je bila opazna tudi na dan volitev. Monika Ottermann, aktivistka v brazilskem Gibanju brezdomnih delavcev, opisuje, kako so tudi policijo izrabili za volilno obstrukcijo.
Med volitvami se je večkrat pokazalo, da sta brazilska vojska in predvsem vojaška policija naklonjeni Bolsonaru. Vendar je po mnenju profesorja mednarodnih odnosov Stefana Guzzinija možnost, da bi vojska izvedla državni udar, precej nizka.
Da bi premagal Lulo, je Bolsonaro izrabil tudi državna sredstva.
Kot opisuje Andreza De Souza Santos iz Latinskoameriškega centra Univerze v Oxfordu, je v kampanji Bolsonarova stran neprimerno bolj zavajala o nasprotnikovih politikah.
Po pričakovanjih je bil eden glavnih Bolsonarovih retoričnih trikov tudi opozarjanje na Lulovo koruptivnost.
Po mnenju brazilske študentke prava Barbare Castro pa se je pri tej aferi vseeno pokazalo, da je bil pregon Lule politično motiviran.
Lula je bil na koncu tudi oproščen zaradi procesne napake v postopku sojenja. Glede na to, da je Lula kandidat Delavske stranke, je na prvi pogled morda presenetljivo, da je Bolsonaro zmagal v dveh največjih urbanih centrih: v São Paolu in Riu de Janeiru. Ottermann meni, da to ni tako nenavadno.
Kljub porazu na predsedniških volitvah so stranke brazilske politične desnice vseeno pridobile veliko podpore na volitvah za guvernerje, ki so potekale sočasno. Prihodnost desnice in Bolsonara nam poskuša napovedati Guzzini.
V brazilskem parlamentu imajo stranke desnice številčno prednost, kar je za Lulovo administracijo velika ovira pri uresničitvi predvolilnih obljub.
Bolsonaro za zdaj še ni priznal poraza na volitvah. Številni svetovni voditelji so takoj po objavljenih rezultatih čestitali Luli za zmago, med njimi ameriški predsednik Joe Biden, francoski predsednik Emmanuel Macron in britanski premier Rishi Sunak. Verjetno je bilo mednarodno priznanje rezultatov volitev tako obsežno, da bi Bolsonaru preprečili spodkopavanje legitimnosti volitev. Lula pa bo moral po tesni zmagi še kako pljuniti v roke, če bo hotel izvesti katerega od obljubljenih socialnih programov, kar bo moral storiti, če volivcev ne želi pustiti na cedilu.
OFFsajd sta pripravila vajenka Zala in Jan.
Vir fotografije: Prirejeno po Isac Nóbrega, creative commons
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj