Ponovno o splavu
V petek je vrhovno sodišče Združenih držav Amerike razveljavilo svojo odločitev, znano kot Roe proti Wade, iz leta 1973. Roe proti Wade je precedenčni sodni primer, ki je razveljavil takrat izredno restriktivni teksaški zakon o predčasni prekinitvi nosečnosti. Sodišče je takrat razsodilo, da je odločitev za predčasno prekinitev nosečnosti pravica vseh žensk in da so zakoni, ki prepovedujejo splav, neustavni. Argumentacija sodišča je temeljila na pravici ženske do zasebnosti v primeru odločitve za splav. Ker ta pravica ni absolutna in naj bi bila država obvezana zagotavljati zdravje in varnost državljank in državljanov, je sodišče uvedlo sistem, ki je ščitil pravico žensk do splava, a je pravice pogojeval s trajanjem nosečnosti. Z odločitvijo sodišča so bili razveljavljeni mnogi državni in zvezni zakoni, ki so prekinitev nosečnosti pretirano omejevali. Pravica do splava je bila tako uvedena po sodni poti in ne s sprejetjem posebne zakonodaje. Odločitev je bila razmeroma splošna, hkrati pa je končala poskuse, da bi pravico do splava dosegli po zakonodajni poti. Takoj po sprejetju so se začele burne razprave glede primera Roe proti Wade in njegove legitimnosti.
Vrhovno sodišče je zdaj s petimi glasovi za razveljavitev in štirimi proti odpravilo pravico do umetne prekinitve nosečnosti na zvezni ravni. Odločitev vrhovnega sodišča je bila sicer pričakovana, saj se je maja v javnosti znašel osnutek večinskega mnenja o presoji ustavnosti zakona v zvezni državi Misisipi, ki prepoveduje umetno prekinitev nosečnosti po petnajstem tednu od zanositve. Umetna prekinitev nosečnosti je zdaj praktično prepovedana v več kot 20 zveznih državah ZDA. Kako je deloval Roe proti Wade in kaj pomeni njegov preklic, natančneje pojasni profesor na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani Blaž Vrečko Ilc.
Prepoved abortusa je začela veljati takoj po odpravi zakona Roe proti Wade. Mnoge zvezne države so imele namreč pripravljene tako imenovane rezervne zakone; ti bi v veljavo stopili prav v primeru razveljavitve zakonov, ki ščitijo pravico do splava, pojasnjuje Ilc.
Pomen tako imenovanih rezervnih zakonov problematizira tudi ameriška neodvisna novinarka Victoria Bekiempis.
Prepoved splava lahko začne veljati tudi v zveznih državah, kjer rezervni zakoni niso bili sprejeti. Z Roe proti Wade so bili odpravljeni številni več kot sto let stari zakoni, ki pa so z odpravo omejenega sodnega precedensa ponovno začeli veljati, pojasnjuje sogovorka.
Zakoni se zdaj torej razlikujejo glede na zvezne države. Kakšni so trenutno veljavni zakoni, pojasnjuje Elizabeth Schlachter iz organizacije International Planned Parenthood Federation.
Odprava zakona Roe proti Wade je velik šok za mnoge ženske. Stanje v Ameriki komentira Schlachter.
Kljub mandatu predsednika Joeja Bidna in večini demokratov v obeh domovih ameriškega parlamenta smo zadnje čase priča mnogim konservativnim zakonom in politikam Združenih držav. Zakaj je bil zakon Roe proti Wade odpravljen prav zdaj, pojasnjuje Ilc.
Sogovorec nadalje problematizira razmere v Združenih državah in povod za odpravo zakona.
Odprava zakona Roe proti Wade bo prizadela zlasti finančno ogrožene osebe. Bogatejši si bodo lahko privoščili opravljanje posega v zveznih državah, ki to dovoljujejo, ali v Kanadi, medtem ko bo revnejši del prebivalstva prisiljen v nelegalno izvajanje posega ali rojstvo otroka. To bo socialno in finančno šibkejše ženske pahnilo še v globljo finančno krizo. Posledice za ženske komentira Victoria Bekiempis.
Zaporne kazni ne tvegajo zgolj osebe, ki se odločijo za opravljanje splava. V nekaterih zveznih državah lahko kazen doleti osebje, ki opravlja poseg, ali celo bližnje, ki osebo pospremijo na umetno prekinitev nosečnosti. V nekaterih zveznih državah so tako že prenehale delovati nevladne organizacije, ki skrbijo za reproduktivno zdravstveno varstvo žensk, kot je Planned Parenthood, kar podrobneje razloži Elizabeth Schlachter.
Odprava večkrat imenovanega zakona, ki je ščitil pravico do splava, lahko povzroči velik kaos in socialno krizo v državi. Kakšne možnosti obstajajo za ženske v Združenih državah, opiše Ilc.
Ženske in druge osebe, ki jih je prizadela odprava zakona, pa se lahko zatečejo tudi k ustavnim pritožbam. Tu je pomembno zlasti sklicevanje na pravico do zasebnosti, na kateri je temeljil tudi Roe proti Wade.
A spremembe bi bile potrebne zlasti na državni ravni, vztrajajo vsi sogovorniki. Možnosti demokratov in predsednika Bidna komentira Ilc.
Pravica do splava torej ostaja pristojnost posamezne zvezne države, ki velikokrat ne ščiti žensk. Nedavni trend, ki se je začel s prepovedjo splava na Poljskem in problematiko opravljanja umetne prekinitve nosečnosti na Hrvaškem, sicer ne obljublja nič dobrega. Za konec je pomembno poudariti, da prepoved splava ne pomeni tudi ustavitve izvajanja umetne prekinitve nosečnosti. Ta namreč še vedno poteka nelegalno, pri čemer so ogrožene prav ženske in plod, ki ga zakoni, ki prepovedujejo abortus, želijo zaščititi.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentarji
1) Roe v. Wade ni zakon. Uvod ga pravilno opredeli kot ustaljeni precedent, v nadaljevanju članka pa ga avtorica večrat napak imenuje zakon.
2)"Odločitev ... je končala poskuse, da bi pravico do splava dosegli po zakonodajni poti." Trditev nikakor ne drži. Kodifikacija sodne odločbe je bila predlagana večkrat, nazadje je na ravni stranke zamrla s predsednikom Clintonom (Freedom of Choice Act, 1993), kar oa ne pomeni da niso obstajali pritiski na Obamo ali da se za kodifikacijo niso borili NGOji.
3) Pisanje člankov o komservativnih zakonih in odločitvah, ustavnih pritožbah itd. zahteva nekoliko globjo analizo in razumevanje sistematičnega delovanja "Federalist society"-ja. Zevajoča pomanjkljivost članka.
Komentiraj