Posvet o prekarnosti

Zaradi nedavnih inšpekcijskih akcij v novinarskih hišah, kjer so ugotavljali nezakonitost prekarnih pogojev dela, je Združena levica sklicala posvet. Prav tako so na pobudo Sindikata novinarjev Slovenije v zakonodajni postopek vložili spremembo Zakona o inšpekciji dela, ki bi omogočil večjo zaščito šibkejših strank v delovnem razmerju oziroma delojamalcev, ki so v prekarnih oblikah zaposlitve izvzeti iz pravne zaščite, ki sicer velja pri redni zaposlitvi.

Kot je bilo širše izpostavljeno ob inšpekcijskih nadzorih, je prekarnost še posebej razširjena pri tistih, ki o prekarnosti poročajo: novinarjih. Kot je razložil prvi sogovornik na posvetu, Iztok Jurančič iz Sindikata novinarjev Slovenije, je bilo v prekarizanih oblikah dela po uradnih podatkih konec lanskega leta samozaposlenih 32 odstotkov novinarjev. Same potrebe po novinarskem delu po letu 2008 sicer niso padle, struktura zaposlovanja pa se je spremenila. Oblika redne zaposlitve je upadla za 16 odstotkov, medtem ko so se samozaposlitve povečale za 64 odstotkov. To je ustvarilo pogoje, na katere je naletela inšpekcija, ob tem pa neučinkovito reagirala. Iztok Jurančič:

Izjava

Odprave ugotovljenih nepravilnosti sicer še niso imele epiloga, situacije pa se pri različnih medijskih hišah različno odvijajo:

Izjava

Problem inšpekcijskih nadzorov je predvsem neupoštevanje smotra zaščite šibkejšega deležnika v delovnem razmerju, kar je vodilo tudi v primere ustvarjanja še bolj negotovega položaja prekarcev, kot pojasni naslednja sogovornica na posvetu in novinarka časnika Dnevnik Kristina Božič:

Izjava

Fragmentiranje pogajanj z delavci je v interesu delodajalcev, v to smer pa se spreminja tudi zakonodaja. Še posebej so tudi zakonsko neenako obravnavani tuji delavci:

Izjava

Prekarizacija je bolj kot izjema dandanes pravilo, kot je nedavno pokazal primer tujih delavcev v podjetju Marof trade. Goran Lukić iz Svetovalnice za migrante:

Izjava

Iz tega trenda prav tako niso izvzete službe javnega sektorja in javne agencije:

Izjava

Kot primerno rešitev sogovorec navede verižno odgovornost, kot jo poznajo v Nemčiji:

Izjava

Predlagani zakon bi skušal omenjene zagate, prisotne v novinarstvu, kot širše učinkoviteje odpravljati. Kakšne točno so njegove določitve, za konec pojasni Marko Kržan iz Združene levice: