Potresna (ne)varnost

V današnjem Offsajdu se bomo ponovno posvetili potresni varnosti v Ljubljani. Tematiko je prejšnji torek na redni tiskovni konferenci znova odprl župan občine Ljubljana Zoran Janković. Napovedal je, da bo občina začela pripravljati spremembo podrobnega prostorskega načrta, krajše OPPN, za 15 ogroženih stanovanjskih stolpnic, ki se nahajajo v centru mesta. V študiji, ki jo je leta 2018 za Mestno občino Ljubljana izvedel arhitekturni biro Studio Krištof, je okvirna cena za zunanjo sanacijo ogroženih objektov okoli 4,4 milijona evrov na stavbo, kar pomeni približno sto tisoč evrov za stanovanje. A to le tam, kjer novogradnje niso predvidene. Za novogradnje je cena še višja, okoli sto osemdeset tisoč evrov za stanovanje. V študiji so prav tako ugotovili, da bo pri osmih stavbah med Roško in Streliško cesto potrebna zunanja utrditev, pri dveh na Vodmatu notranja utrditev, pet blokov v centru pa bi bilo treba porušiti in nadomestiti z novogradnjo. Več o predvidenih sanacijah pove župan Mestne občine Ljubljana, Zoran Janković.

Izjava

Gre predvsem za zgradbe, zgrajene pred reformo konstrukcijskih normativov v Jugoslaviji, ki so se spremenili po potresu v Skopju leta 1963. Najbolj kritičnih je pet konstrukcijsko enakih visokih blokov v centru mesta, ki jih je oblikoval arhitekt Edo Ravnikar. Podobno visoke stavbe so sicer tudi izven mestnega centra, pojasni Koželj. Teh niso podrobno pregledali, a predvidevajo, da so v primeru potresa bolj varne, saj so bile zgrajene kasneje kot tiste v mestnem centru.

Izjava

Stanovalce iz stolpnic, ki jih bodo zaradi dotrajanosti porušili, bodo morali seveda nastaniti drugje. Novogradnje pa bodo na drugih lokacijah.

Izjava

Občina bo sanacije izvedla v skladu s študijo arhitekturnega biroja Studio Krištof.

Izjava

Ob objavi študije so se med lastniki stanovanj pojavili dvomi. Kot je za RTV že pred dvema letoma povedala arhitektka in stanovalka v enem izmed prej omenjenih blokov, Nika Grabar, so nekateri stanovalci prepričani, da so bili standardi postavljeni nestvarno ter da bi v tem primeru lahko upoštevali človeški dejavnik in standarde prilagodili. Koželj odgovarja, da se kvečjemu lahko prilagodi tehnologija.

Izjava

Finance bodo poskušali pridobiti tudi iz evropskih sredstev. Stavbe so nameravali sanirati iz sklada Načrta za okrevanje in prehod, ki je bil namenjen za premostitev pandemičnih izzivov ter zeleni prehod. Predlog občine je bil zavrnjen, ker ni bil dovolj »zelen«.

Izjava

Koželj doda, da so za nasvet zaprosili tudi Evropsko komisijo, ki je projektu kot trajnostnemu in zelenemu prikimala, a dodala, da se morajo za financiranje dogovoriti z vladnimi organi.

Izjava

Župan doda, da ni treba, da so temelji zeleni, ter da se financiranje premika v pravo smer.

Izjava

Ljubljana, ki je bila povsem obnovljena po močnem potresu leta 1895, se po več kot sto letih še vedno sooča s slabo potresno varnostjo. Občina bo morala v debato o sanaciji vključiti tudi stanovalce, a kot je danes na tiskovni konferenci povedal Zoran Janković, se sam s stanovalci ni pogovarjal, s tem pa je tudi nakazal, kakšno politiko bo vodila Mestna občina Ljubljana.