Povhn kufer prispevkov

Včeraj so poslanci v državnem zboru na izredni seji sprejeli deseti paket ukrepov za omilitev posledic epidemije covida-19. Ukrepi bodo državni proračun obremenili predvidoma za vsaj 180 milijonov evrov. Zakon je prejel 46 glasov podpore, proti jih je bilo 42. Poleg poslancev vladne koalicije in Slovenske nacionalne stranke so zakon podprli še trije poslanci DeSUSa, oba predstavnika manjšin in nepovezana poslanka Mateja Udovč. Proti so bili v strankah Koalicije ustavnega loka in nepovezani poslanci. 

Prvi protikoronski paketi so v začetku epidemije v prvi polovici lanskega leta prihajali kot po tekočem traku, letos pa sta bila sprejeta zgolj dva. Osmi je bil sprejet v začetku februarja v zadnjem delu drugega vala in je podaljšal različne ukrepe čakanja na delo. Deveti paket, sprejet junija, se je dotikal zgolj ukrepov na področju turistične in gospodarske dejavnosti. Zadnji klasični protikoronski ukrep, ki je tako kot včeraj sprejeti deseti vseboval mešane dodatke za različne demografske skupine od upokojencev do novorojenčkov in posamezne nenavadne dodatke, je bil sprejet pred natanko enim letom. Ta sedmi protikoronski zakon je vseboval tudi sedaj že na ustavnem sodišču razveljavljeno možnost prisilnega upokojevanja in obvezo o financiranju STA. 

Glede na to, da je od izbruha epidemije in od nepredvidljivo spreminjajočega širjenja virusa milio že toliko časa, je veliko nasprotovanja vzbudilo prav to, da vlada ponovno sprejema domnevno protikoronske ukrepe v obliki paketa, ki posega v veliko število zakonov. Še najbolj neposredno sta se na omejevanje epidemije nanašala 63. in 64. člen. Ti bi vladi dali zakonsko osnovo za sprejemanje odlokov o omejitvah zbiranja, opravljanje dela in izvajanja storitev. S tem bi vlada dobila pravno podlago za odloke, ki jih je v prvih dveh valovih epidemije že sprejmala, a jih je nato ustavno sodišče spoznalo za neustavne. Toda v parlamentarnem postopku je koalicija oba člena črtala iz zakona. 

Prav tako v zakonu ni uvedbe obveznega cepljenja, na kar so opozarjali nekateri izmed protestnikov, ki so se že ob deveti uri zjutraj zbrali pred parlamentom. Okoli tisoč se jih je zbralo na Trgu republike od koder so se odpravili na krajši sprehod po Ljubljani, med drugim do ustavnega sodišča, nato pa so se vrnili pred parlament. Protestna množica je bila po udeležbi sodeč sestavljena iz veteranov sredinih proticepilskih protestniških kadrov, vključno z voditeljem stranke Resni.ca Zoranom Stevanovićem in Ladislavom Troho.

Zakon prinaša tudi mnoge spremembe na področju socialne politike, in sicer v obliki finančnih dodatkov in delne povrnitve škode izgubljenega dohodka. Upokojenci, ki prejemajo mesečno pokojnino pod 510 evri, bodo prejeli dodatek v višini 300 evrov, medtem pa bodo upokojenci, ki prejemajo pokojnino od 510 do 612 evrov, upravičeni do 230-evrskega dodatka. Tisti, ki prejemajo pokojnino do 714 evrov, pa bodo upravičeni do 130 evrov dodatka. Mnogi opozicijski poslanci so na seji izrazili nasprotovanje proti novi ureditvi. Govori poslanka LMŠ Andreja Zabret.

Izjava

Ko pa smo Zabret vprašali o smiselnosti teh dodatkov za upokojence glede na to, da že tako ali tako prejemajo pokojnine, pa je ta odgovorila. 

Izjava

Poleg upokojencev bodo finančne dodatke v višini 150 evrov prejeli invalidi in kmetje, starejši od 65 let, ki imajo manj kot 592 evrov dohodka in ne prejemajo pokojnine. Vlada pa je poskrbela, da se v svežnju ne pozabi na najmlajše, in zato novorojenčkom rojenim do srede leta 2023 namenja enkratni dodatek v višini 500 evrov. Po ocenah vlade naj bi protikoronski sveženj državno blagajno obremenil za dodatnih 180 milijonov evrov, kar bo vodilo v še večje zadolževanje v času, ko se je javni dolg v Sloveniji močno povišal. 

Izjava

Uvaja se tudi odškodninski sistem za zdravstvene zaplete pri cepljenju s cepivom proti covidu-19. Uredba daje pravno podlago za izplačilo prvih odškodnin za zaplete, ki so nastali kot posledica cepljenja.  

Največ prahu v desetem pritkoronskem zakonu je dvignilo zvišanje najvišjega plačnega razreda, ki ga lahko dosežejo zdravniki iz 57. v 63. V 57. razredu osnova plače znaša 3960 evrov bruto, v 63. razredu pa 5010 evrov, trenutno pa se kar dobra tretjina vseh zdravnikov nahaja v najvišjem razredu, ki ga v svojem poklicu lahko dosežejo. Vlada trdi, da je ukrep izpolnitev obljub vlade iz leta 2016 o zvišanju zdravniških plač. Kot je povedal Gregor Zemljič, pa v sindikatu FIDES kljub temu niso povsem zadovoljni.

Izjava

Spremembe se bodo sicer dotaknile samo zdravnikov v najvišjih plačilnih razrdih, saj bo njim tako omogočeno napredovanje po plačilni lestvici, ne pa tudi mladim zdravnikom. 

Izjava

Kot je včeraj v dogovoru na poslansko vprašanje povedal tudi sekretar na ministrstvu za zdravje Robert Cugelj, so te spremembe šele podlaga za nadaljnja pogajanja o zvišanju plač. 

Izjava

Med najbolj kritičnimi do višanja zdravniških plač so v sidikatih javnega sektorja, kjer menijo, da je vlada ponovno sprejela zakonodajo o plačah brez socialnega dialoga v okviru Ekonomsko socialnega sveta in pogajalske komisije za javni sektor. Vodja pogajalske skupine sindikatov javnega sektorja in vodja sindikalne centrale Pergam Jakob Počivavšek je napovedal še, da bodo člen o zdravniških plačah spodbijali na ustavnem sodišču.   

Poleg zdravniških plač se je v zakonu o omilitvi posledic epidemije znašla ena precej neepidimiološka sprememba.  Država je namreč zmanjšala višino letnih sredstev, ki jih mora vložiti občina pri ustanovitvi javnega sklada, kar je podlaga za ustanovitev občinskega stanovanjskega sklada. Te bodo sedaj lahko očitno ustanavljale tudi manjše občine. Težko se je znebiti občutka, da je deseti protikoronski zakon nastal iz kombinacije inercije, saj se je koalicija navadila sprejemati nekatere zakonske spremembe v obliki svežnja, v katerem se znajdejo vsakovrstne zakonske spremembe, ki pa jih  izvenkoalicijski partnerji vlade morajo podpreti zaradi radodarnih socialnih dodatkov. 

Odpoved: Offsajd sta pripravila vajenec Beno in Gal.