PREDVOLILNA ALBANIJA
V albanski prestolnici Tirana se je na protivladnih protestih v soboto zbralo nekaj tisoč ljudi, ki so zahtevali odstop vlade pod vodstvom premiera Edija Rame in pa sestavo tehnične vlade. Ta naj bi poskrbela za pošteno izvedbo parlamentarnih volitev, ki so predvidene junija. Protestniki, ki jih je mobilizirala opozicija pod vodstvom Demokratske stranke, vladi očitajo tudi prepočasno uvajanje reform in dejstvo, da gospodarska rast ni dosegla življenj večine prebivalcev. Protestniki so pred vladnim poslopjem postavili šotor in zatrjujejo, da bodo tam ostali, dokler vlada ne odstopi. Demokratska stranka pa je istočasno pričela tudi z bojkotom parlamentarnih sej.
Nekateri, predvsem iz vrst opozicije, skušajo povleči vzporednice z nedavnimi protesti v Romuniji, a takšna primerjava ni povsem na mestu. V nasprotju z Romunijo, kjer so bili protesti v pretežni meri spontani, je albanske protestnike skoraj izključno mobilizirala največja opozicijska stranka. Pojasni Fatjona Mejdini, novinarka novinarske mreže BIRN:
Opozicija razlogov za proteste ni artikulirala izhajajoč iz kakšne specifične teme. Vladi očita prepočasne reforme na različnih področjih, povezanost z organiziranim kriminalom in dejstvo, da večina prebivalstva ne občuti prednosti gospodarske rasti. Najbolj artikulirana zahteva pa je odstop vlade in oblikovanje tehnične vlade, saj naj bi ta lahko zagotovila poštene junijske volitve:
A Medini meni, da skrb glede morebitnih volilnih prevar stoji na trhlih temeljih:
Vlada na zahteve protestnikov odgovarja, da nima namena odstopiti. Glede reform pravi, da so te zahtevne, a da jih postopoma tudi izvajajo. Ena izmed večjih je reforma pravosodja, sprejeta lani, katere implementacija je tudi zahteva Evropske unije za odprtje pristopnih pogajanj. Prav pravosodna reforma pa je eden izmed trnov v peti opozicije. Najbolj sporen del reforme predvideva preverjanje premoženja in preteklosti vseh sodnikov in tožilcev, s čimer naj bi izločili tiste člane sodne veje oblasti, ki so povezani s koruptivnimi posli ali organiziranim kriminalom. Preverjanje bo izvedla za to ustanovljena komisija, nad procesom pa bodo bdeli predstavniki Evropske komisije. Demokratska stranka je v parlamentu po več usklajevanjih, pri katerih sta sodelovali tudi Evropska komisija in predstavniki Združenih držav Amerike, reformo sicer podprla. Kasneje je zahtevala presojo ustavnosti na ustavnem sodišču, ki pa je decembra ustavnost zakona potrdilo.
Po mnenju Erjona Taseja z Akademije za politične študije omahovanje opozicije izvira predvsem iz bojazni, da se bo reformirano sodstvo najprej lotilo preganjanja članov Demokratske stranke, ki so bili na oblasti pred letom 2013:
Ta bojazen je podkrepljena tudi s pritiski iz tujine. ZDA in Evropska unija sta po mnenju Taseja namreč spremenili prioritete v Albaniji - od zagotavljanja stabilnosti k doseganju rezultatov:
Pravosodna reforma pa povzroča trenja tudi znotraj vladajoče koalicije, ki jo poleg Socialistične stranke Edija Rame sestavlja še stranka Socialistično gibanje za integracijo, krajše LSI. Ta je bila del vladajoče koalicije tudi pred letom 2013, ko je vlado vodila Demokratska stranka. Preiskave poslov iz prejšnjega mandata bi lahko hitro dosegle tudi člane Socialističnega gibanja za integracijo:
Dodatna trenja znotraj koalicije pa izhajajo iz predvolilnega pozicioniranja, v katerem obe vladajoči strani skušata dokazati svojo moč. Nekateri ministri iz kvote LSI so največjo koalicijsko stranko obtožili vpletenosti v korupcijske posle. Konec januarja pa je domnevno zaradi preveč samostojne javne drže odletel pravosodni minister Ylli Manjani iz kvote LSI. Kljub tem trenjem pa sta stranki kasneje našli soglasje glede zamenjave ministra. Fatjona Medini je tako prepričana, da obstoječa koalicija koristi obema strankama in da resnega razkola ni na vidiku:
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj