Primer Teitiota in status podnebnih beguncev
V današnjem avgustovskem Offsajdu bomo podrobneje obravnavali pravne primere migrantov, bežečih pred učinki okoljskih sprememb. Da je na tem področju mednarodna zakonodaja zelo pomanjkljiva, smo lahko slišali že v ponedeljkovem Offsajdu. Konvencija o beguncih je za primere okoljskih migracij tako rekoč neuporabna. Več razloži Atle Solberg s Platforme za razseljevanje zaradi katastrof.
Kljub neprimerni begunski zakonodaji pa smo bili priča nekaterim primerom, ko so zaradi okoljskih sprememb prizadeti posamezniki zaprosili za azil. Najbolj medijsko odmeven je bil primer družine Teitiota iz Kiribata, ki je na Novi Zelandiji poskušala pridobiti azil s statusom podnebnih beguncev.
Noben tak primer do sedaj ni bil razrešen ugodno za prosilca, razloži Francois Gemenne, direktor na Sciences Po:
S kakšnimi pravnimi težavami se morajo soočiti prosilci za azil, opiše Solberg:
Eden od pogojev za pridobitev statusa begunca je torej grožnja s preganjanjem v izvorni državi. Kako je podnebne spremembe sodišču predstavil kot grožnjo preganjanja, nam razloži Michael Kidd, odvetnik družine Teitiota:
Sodišče take razlage ni sprejelo. Dovoljenje za bivanje pa bi sodišče lahko odobrilo na humanitarni podlagi, kar določa poseben člen v novozelandski zakonodaji. Primer družine iz Tuvala z zelo podobnimi okoliščinami je bil namreč na humanitarni podlagi za družino razrešen ugodno. Pri tem pa je sodišče posebej poudarilo, da so bili učinki podnebnih sprememb zgolj en faktor pri razsodbi, odločilne pa so bile družinske vezi na Novi Zelandiji. Kidd pojasni:
Beguncem tako pri utemeljevanju svojih prošenj preostanejo različne zakonodaje posameznih držav.
Takšno zakonodajo na Švedskem in Finskem je Gemenne že opisal. Posebno zakonodajo za takšne primere pa poznajo tudi v Združenih državah Amerike, pove Gemenne:
Vendar so vsi primeri takšne zakonodaje uporabni zgolj, kadar gre za enkratno naravno katastrofo. V primeru, da gre za dolgotrajne posledice počasnih klimatskih sprememb, pa ne…
Največkrat imajo podnebni migranti kar status ekonomskih migrantov, pove Gemenne:
Večina okoljskih migrantov se torej razseljuje znotraj držav. O njih oblasti velikokrat nimajo nobenih podatkov in zato ne ukrepajo, pristavi Gemenne, ko razlaga njihov pravni status:
Ob prizadevanju za ureditev mednarodne zakonodaje za migrante, ki bežijo pred učinki podnebnih sprememb, zaidemo v precej težav že pri definiranju vzrokov migracij. Ni namreč mogoče jasno določiti, v katerih primerih so njihov vzrok okoljske spremembe, pojasni Gemenne:
Z mislijo o smeri, v kateri bi bilo smiselno razmišljati o morebitni prihodnji zakonodaji, zaključi Solberg:
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj