Redni posli v izrednih razmerah
Italijanska vlada je izbrala komisarja za izredne razmere na področju migracij, to je postal Valerio Valenti. Zadolžen bo za uvajanje izrednih ukrepov po vsej državi, kar mu omogočajo minuli teden razglašene izredne razmere. Štiri regije – Toskana, Emilia-Romagna, Apulia in Campagna –, v katerih vlada na državni ravni opozicijska Demokratska stranka, razglasitve izrednih razmer niso sprejele, zato Valenti tam ne bo imel pooblastil. V državnem senatu so danes že začeli razpravo o novem migracijskem odloku, ki bo po vladnem predlogu razveljavil najnižji status zaščite migrantov, tako imenovano posebno zaščito. Izredne razmere vladi namreč omogočajo uvajanje ukrepov z odloki mimo rednih parlamentarnih postopkov.
V času izrednih razmer, ki so razglašene za pol leta, bo italijanska vlada olajšala postopke za izgradnjo novih sprejemnih centrov za begunce v vseh južnih regijah države, za kar je notranje ministrstvo dodelilo 5 milijonov evrov. Hkrati pa je vlada premierke Giorgie Meloni napovedala okrepitev aktivnosti pridržanj in deportacij tistih, ki naj ne bi bili upravičeni do mednarodne zaščite. Za pomoč pri tem je vlada aktivirala civilno zaščito in Rdeči križ.
Razglasitev izrednih razmer je italijanska vlada utemeljila s povečanim številom prihodov migrantov po sredozemski poti. Od začetka leta je po vladnih podatkih v državo prišlo prek 30 tisoč ljudi. A čeprav italijanska vlada kot primarni razlog za uvedbo izrednih razmer navaja povečano število migracij, je po mnenju predsednika nevladne organizacije Baobab experience Andree Coste glavni razlog želja po ustvarjanju strahu pred migranti med prebivalstvom.
Costa meni, da je drug cilj razglašenih izrednih razmer ukinitev posebne zaščite beguncev in oteževanje dela nevladnih organizacij.
Sicer pa je tudi brez ukinitve posebne zaščite beguncev postopek zaprositve za azil v Italiji precej okruten.
Čeprav je v mednarodnih medijih govora o vzpostavitvi novih sprejemnih centrov za begunce, sogovornik pojasnjuje, da bodo novi centri namenjeni predvsem pridržanju in deportaciji.
Edgardo, italijanski aktivist organizacije Abolish Frontex, centre za pridržanje, znane pod kratico CPR, opiše kot stroge zapore. Vlada se je odločila, da jih bo zgradila v vsaki regiji. Po državi jih bo po načrtih vlade 21 namesto dosedanjih devet.
Velika večina migrantov si ne želi ostati v Italiji in nadaljujejo pot v druge države, zaradi česar je po mnenju sogovornika uvajanje izrednih razmer še toliko manj smiselno.
Poleg Sredozemskega morja ljudje v Italijo pridejo tudi čez slovensko-italijansko mejo. O razmerah na meji smo spregovorili z Alessandrom Papesom, članom mednarodne nevladne organizacije International rescue committee, ki se ukvarja s sprejemom in nudenjem pravne pomoči migrantom v Trstu.
Kljub pomanjkanju kapacitet in azilnih centrov Papes meni, da stanje vsaj na severu države ne terja razglasitve izrednih razmer.
Uradne razloge za izredne razmere problematizira tudi Edgardo.
Razloži še, da v regijah, ki izrednih razmer niso sprejele, posebni komisar za izredne razmere ne bo imel pooblastil. Natančno opiše tudi, kaj predvideva novi odlok o migracijah, ki ga obravnavajo v senatu.
Edgardo nam je opisal, kako je urejena zaščita za migrante v Italiji. Zanimala nas je predvsem tako imenovana posebna zaščita, ki jo zdaj nameravajo ukiniti.
Razglasitev izrednih razmer, kakor menijo vsi sogovorci, torej ni sorazmerna z dejansko obremenjenostjo Italije z migranti. Njen namen je bolj kot ne propaganden, poleg tega pa daje vladi proste roke pri obračunavanju z migranti, ki ga je Meloni obljubljala že med predvolilno kampanjo.
OFFsajd je pripravil vajenec Matej, pomagal je Jan.
Vir fotografije: Noborder Network, flickr, licenca Creative Commons
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj