Reforme ali kontinuitete?
Marca letos se je Nursultan Nazarbajev po skoraj 30 letih predsedovanja Kazahstanu upokojil. Junija je bil s podporo Nazerbajeva izvoljen njegov naslednik Kasim Žomart Tokajev. Ta je v ponedeljek podal svoj prvi govor pred parlamentom. V njem je napovedal politične reforme in cilje v tekočem mandatu. Med drugim je prepoznal potrebo po bolj pluralnem večstrankarskem sistemu ter svobodi govora in zborovanja, kljub temu da je bil do takojšnjega liberaliziranja političnega prostora zadržan. Dalje je napovedal, da bo zmanjšal število javnih uslužbencev za četrtino, da bo mala in srednje velika podjetja v nekaterih ključnih panogah opravičil plačevanja davkov ter da bo zmanjšal število javnih podjetij. Pomen govora predstavi novinarka Joanna Lillis, avtorica knjige Dark Shadows: Inside the Secret World of Kazakhstan.
Tokajeva tako zahodni mediji kot nekateri Kazahstanci vidijo zgolj kot lutko Nazarbajeva. Ta naj bi se upokojil zgolj zato, da bi dalje vladal v senci. Privrženost Tokajeva svojemu predhodniku denimo odraža njegova pobuda parlamentu, naj se prestolnica Astana preimenuje v Nursultan, kar se je tudi zgodilo. Tudi uradna politika novega predsednika je nadaljevanje politike Nazarbajeva. Kljub temu ima Lillis do takšne podobe Tokajeva ambivalenten odnos in meni, da kaže pri svojem delovanju tudi samostojnost. Nekaterih protestov, ki so izbruhnili po junijskih volitvah, denimo ni zatiral, čeprav je nekaj aretacij protestnikov bilo, kar naj bi bila za Kazahstan popolna novost.
Pa vendar je v ponedeljek Tokajev med drugim na mesto predsednice senata ponovno imenoval hčerko Nazarbajeva Darigo Nazarbajevo. Lillis razloži okoliščine njenega imenovanja, ki naj bi predvsem zagotavljalo nadaljnjo moč družini Nazarbajev.
Predsedniške volitve, na katerih je s 70 odstotki glasov zmagal Tokajev, sedem preostalih kandidatov opisuje kot prirejene. S tovrstnimi obtožbami se je v preteklosti kljub svoji priljubljenosti soočal tudi Nazarbajev, ki je denimo na svojih zadnjih volitvah dobil 98 odstotkov glasov podpore. Kljub tovrstnim očitkom gre za prve volitve v zadnjih 14 letih, na katerih je kandidiral član opozicije. Pomen junijskih volitev opiše Lillis.
Vse odkar je Tokajev nastopil funkcijo, pa državo pretresajo različni protesti. Pri njih ne gre za široko gibanje z jasno formuliranimi zahtevami, temveč za razpršene interesne skupine, ki so po mnenju Lillis izkoristile politično dogajanje okoli volitev.
Zadnji protesti, ki jih omenja tudi Lillis, so sicer obsegali le okoli sto ljudi, a imajo svojo zgodovino. Protestniki nasprotujejo napovedanim investicijam Kitajske v Kazahstan, ki je ključni partner kitajske tako imenovane Iniciative pasu in ceste, ki predvideva številne razvojne in infrastrukturne investicije v 152 državah. Negativna naperjenost zoper Kitajsko se je v Kazahstanu v zadnjih mesecih zaostrila, saj so v javnost prišla poročila o kitajskih internacijskih centrih za etnične manjšine v pokrajini Sinkiang. V njih naj bi bilo zaprtih tudi več tisoč etničnih Kazahstancev. A to je le prililo olja na ogenj. Druge razloge za nasprotovanje kitajskim investicijam opiše Lillis.
Protesti leta 2016 proti prodajanju zemljišč Kitajcem so se končali z množičnimi aretacijami protestnikov, a kljub temu so dosegli, da se načrtovane reforme, ki bi omogočile nakup zemlje tujcem, ne bodo uresničile. Strah pred tem je živ še danes, saj je prepoved prodaje zemlje tujcem v svojem govoru obljubil tudi Tokajev.
Nekatere od nedavnih protestov je iz Francije organiziral oligarh Muhtar Abljazov, ki je v preteklosti že večkrat organiziral protivladne aktivnosti. Za konec današnjega OFFsajda smo Lillis vprašali, kolikšen vpliv v kazahstanski politiki ima Abljazov in kakšno vlogo v opozicijski politiki mu pripisuje.
Kljub temu za zdaj ne kaže, da bi se vladajoča stranka Nur Otan kmalu morala soočiti z resnejšo opozicijo.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj