Rutte z ruto pomahal oblasti
V petek je po trinajstih letih opravljanja premierske funkcije svoj odstop napovedal nizozemski premier z najdaljšim stažem v zgodovini države, Mark Rutte. Včeraj je svojo odstopno izjavo tudi uradno predal nizozemskemu kralju. Za štiristrankarsko koalicijo pod vodstvom Ruttejeve desnosredinske Ljudske stranke za svobodo in demokracijo, poznane pod kratico VVD, so bili usodni neuspešni pogovori glede migracijske politike. Koalicijo so sestavljale še levosredinska D66, krščanski demokrati in Krščanska unija, ki so dogovor o vladnem sodelovanju sklenile po januarskih volitvah leta 2022.
Rutte je danes sporočil tudi, da bo po predčasnih volitvah, ki bodo v skladu s pričakovanji izvedene v sredini novembra, zapustil politični parket in se tako ne bo potegoval še za svoj peti zaporedni premierski mandat. Prav tako se je odločil, da bo zapustil položaj vodje stranke VVD, ki ji je sicer načeloval od leta 2006. Do volitev bo državo vodila prehodna vlada, ki bo opravljala tekoče posle, ni pa še jasno, ali jo bo dejansko vodil Rutte. Prestati mora namreč glasovanje o nezaupnici, ki so jo vložili v opoziciji. Za njen uspeh morajo svoje glasove prispevati v vsaj eni izmed sedanjih koalicijskih strank – dve izmed njih, D66 in Krščanska unija, krivdo za razpad vlade sicer vidita izključno v Ruttejevem načrtovanem zaostrovanju azilne zakonodaje.
Ministri vlade in predstavniki koalicijskih partneric so v zadnjih mesecih večkrat zasedali glede implementacije novih ukrepov za zaostrovanje možnosti pridobivanja azila. Z namenom zmanjšanja števila prosilcev za azil, katerih število je leta 2021 preseglo kapacitete sprejemnih centrov, je Ruttejeva VVD ob podpori krščanskih demokratov predlagala, da se uzakoni dvojni sistem za sprejemanje prošenj za azil. Ta bi posebej ločil tiste migrante, ki jim grozi pregon. Slednji bi bili deležni več pravic kot tisti, ki bežijo z vojnih območij. Poleg tega bi v veljavo stopila omejitev glede števila družinskih članov, ki bi se lahko pridružili svojcem, ki spadajo v kategorijo vojnih beguncev in že prebivajo na Nizozemskem z uspešno zaključenim azilnim postopkom. Takšna pravica bi po uspešnem sprejetju zakonodaje pripadla le dvestotim osebam na letni ravni. Za OFFsajd smo govorili s poznavalcem nizozemske migrantske politike in predavateljem politologije na Univerzi v Amsterdamu, Jeroenom Doomernikom, ki uvodoma predstavi statistične podatke glede migracij iz zadnjega leta.
Ruttejeva VVD je sicer že v preteklosti vodila protipriseljensko retoriko, ki pa jo je morala v veliki meri opustiti zaradi neskladnosti takih ukrepov s pravom Evropske unije, kar so v sodbah ugotovila tudi nizozemska sodišča.
Doomernik
Nizozemska vlada se je na povečevanje števila migrantov, ki vstopajo v državo, začela odzivati z omejevanjem združevanja družinskih članov s tistimi ljudmi, ki so že uspešno pridobili azil. S tokratnim omjevanjem združevanja se stranka VVD ni prvič na tak način podala na led. Kot sedaj je poskus tudi tedaj propadel, saj je bil po razsdobi sodišča ukrep v neskladju s pravom Evropske unije.
Omejevanje pravic družinskih članov prosilcev za azil mimo vseh koalicijskih partneric seveda ni šlo brez ostrih kritik, kar je bil tudi zadnji žebelj v krsto koalicijskih zavez.
Znotraj VVD je sicer že dolgo obstajala tudi bolj skrajno desna struja, ki je po mnenju Doomernika s pritiskom na Rutteja izsilila nadaljno zaostrovanje azilne politike. Po njegovo se je ukvarjanje s tem vprašanjem izkazalo tudi kot priročno slepilo pred drugimi perečimi težavami nizozemske kraljevine.
Po pojasnilih sogovorca naj bi bilo v principu za prosilce za azil na Nizozemskem poskrbljeno dobro, a sistem na vseh točkah šibi pomanjkanje tako nastanitev kot socialnih delavcev. To je odraz migrantskih politik prejšnjih vlad, ki jih je prav tako vodil Rutte.
Sirsko begunsko krizo je Evropska unija leta 2016 nato skušala omejiti z dogovorom s Turčijo, ki ji je v zameno za zmanjšanje števila migrantov, ki so čez turško mejo vstopali na ozemlje Unije, plačala šest milijard evrov pomoči. Poteze nizozemskih oblasti po tem ukrepu so se na dolgi rok izkazale za nespametne.
Klavrn konec trinajstletnega načelovanja nizozemski vladi bi lahko pomenil tudi začetek večje nove dobe nizozemske politike, prežete s še bolj populističnimi težnjami, ki jih je v veliki meri zavzemal že sam Rutte. Motorje predvolilne kampanje sta že zagnali Stranka za svobodo skrajnodesničarskega politika Geerta Wildersa in stranka Kmečko gibanje, ki je nastala po množičnih kmečkih protestih leta 2019.
Slika: montaža po slika1 (public domain), slika2 (Attribution - Share Alike 2.0)
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj