Sine cloaca dura, aqua pura*
*Brez težke kanalizacije, čista voda.
Od začetka tega meseca pa vse do konca novembra bodo prebivalci predmestnih ljubljanskih zaselkov Hrastje, Trbeže in Sneberje zaradi popolne cestne zapore odrezani od preostanka mesta. Razlog popolne cestne zapore naselij, ki ležijo na severu in severovzhodu ljubljanskega polja, stisnjene med reko Savo na severu, severno ljubljansko obvoznico na jugu in štajersko avtocestno vpadnico na vzhodu, je izgradnja povezovalnega kanalizacijskega kanala C0, največjega komunalnega projekta v samostojni Sloveniji.
Ta naj bi povezal odpadne vode prebivalcev občin Medvode in Vodice s centralno čistilno napravo Mestne občine Ljubljana v Zalogu. Večina prebivalcev omenjenih dveh občin namreč še vedno nima urejenega priključka na kanalizacijsko omrežje. Skupno 131,5 kilometra kanalizacijskih cevi naj bi po koncu projekta odvajalo 95 odstotkov vseh odpadnih voda na območju občin Ljubljana, Medvode in Vodice do centralne čistilne naprave Ljubljana-Zalog. V sklopu projekta bodo to nadgradili s terciarnim čistilnim sistemom, ki bo iz odpadnih voda odstranjeval dušikove in fosforjeve spojine, v komunalno omrežje pa na novo priključili 22.200 prebivalcev.
Gradnja kanalizacijskega omrežja prek večinoma zasebnih kmetijskih zemljišč, ki ležijo na ožjem vodovarstvenem območju Brod in Kleče, jezi lokalno prebivalstvo v naseljih Stožice, Ježica, Sneberje, Trbeže in Šmartno ob Savi iz večih razlogov.
Prvi je povezan z možnostjo onesnaženja podtalnice. Voda iz vodonosnika Ljubljanskega polja med Brodom in Ježico ustvarja namreč glavnino pitne vode za oskrbo Ljubljane. Med Brodom in Ježico poleg drugih talnih virov del reke Save ponika v vodonosnik, se v njegovem produ prečiščuje in odteka v podtalnico pod Ljubljano.
Prostorski akt projekta za gradbeno dovoljenje za traso kanala C0 med Brodom in Ježico je Občinski prostorski načrt iz leta 2010. Ta po besedah sogovornika Mirka Brniča Jagra, arhitekta in nekdanjega ljubljanskega mestnega svetnika ter nekdanjega vodje mestnega odbora za okolje in prostor, za izvedbo kanalizacije čez to vodovarstveno območje nima primerne, v skladu z veljavnimi predpisi izdelane, presoje vplivov na okolje. V prostorskem načrtu ni ustrezne grafike, ki bi bila osnova za presojo vplivov na okolje, okoljsko poročilo MOL pa ni izpostavilo, da je kanal C0 zahteven infrastrukturni objekt, v katerem se bo na tem območju konstantno zadrževala velika količina odpadnih voda.
Problematična je tudi cevna in zaščitna infrastruktura. Vodonosnik Ljubljanskega polja od Broda do Ježice se namreč nahaja nad geološko prelomnico, na kateri se ustvarja potresno aktivno območje. Projekt predvideva vgradnjo centrifugalnih poliestrskih cevi na globini šestih metrov, ki bodo zaščitene z betonskimi sarkofagi. Potresna aktivnost bi lahko povzročila tako velike sile, da bi razprle betonsko zaščito in poškodovale cevi. Tako bi prišlo do iztekanja komunalnih odplak v podtalnico.
Geološko strukturo dela Ljubljanskega polja, preko katerega bo potekala trasa kanalizacijskega kanala C0 podrobneje pojasnjuje strojni inženir Jože Duhovnik. Vgradnja betonskih sarkofagov ob upoštevanju teh okoliščin ni primerna.
Hkrati leži trasa kanala C0 na območju močnih vzgonskih napetosti, ki jih sprožajo sunkovita in visoka nihanja podtalnice v vodonosniku. Več Brnič Jager.
Izvajalec del kanalizacijskega kanala C0 je Javna razsvetljava, ki je za večino del - kar 97 odstotkov, nominirala podizvajalca CGP d.d. Novo Mesto. Bodoči upravljalec komunalnega omrežja pa je Vodovod-Kanalizacija Snaga. Ljubljansko podjetje je doslej zagotavljalo, da so centrifugalne poliestrske cevi najboljša tehnologija na svetu in bodo kljubovale vsem naravnim dejavnikom. Jože Duhovnik temu nasprotuje in detajlneje pojasnjuje pomanjkljivosti trenutne rešitve.
Zaradi potresnih aktivnosti in nihanj podtalnice v vodonosniku, predvsem pa zaradi domnevno neustrezne infrastrukture, bo območjem med Brodom, Ježico, Sneberjem, Šmartnim ob Savi in centralno čistilno napravo v Zalogu ves čas grozilo onesnaženje vodonosnika in podtalnice.
Brnič Jager poudarja, da je bilo v zadevi nezadostno tudi postopanje ARSO z izdajo pozitivnega vodnega soglasja.
Drugi razlog za proteste s strani lastnikov kmetijskih zemljišč predstavlja domnevno nepravilna projektna in gradbena dokumentacija projekta. Pri izkopu na področju Šentvida naj bi delavci potrebovali le šest metrov širok pas za začasno delo rovokopačev in začasno odlaganje izkopov. Načrti pa so predvidevali 12 metrov široko traso. Za izvedbo del bi tako izvajalec potreboval služnostne pogodbe z lastniki zemljišč, ki pa jih ni v celoti pridobil. Zaradi tega so se že pred dvemi leti upirali kmetje na območju Malenske poti v Ježicah, ko so s kmetijsko mehanizacijo večkrat poskušali preprečiti gradnjo. Več Brnič Jager.
Da pri izvedbi največjega slovenskega kohezijskega projekta s področja varovanja okolja v finančni perspektivi 2014 do 2020 nastajajo dokumentacijski, procesualni in tehnični zapleti, je pokazal tudi potresni elaborat, ki ga mestne oblasti niso želele vključiti v projektno dokumentacijo. To je zahtevala tudi Evropska komisija marca letos v obrazloženem mnenju zaradi neizpolnjevanja obveznosti iz direktive o čiščenju komunalne odpadne vode v Sloveniji.
Zadržke do izvedbe projekta so maja letos izrazili tudi v odboru za kmetijstvo in odboru za infrastrukturo v Državnem zboru.
Kljub temu se dela pospešeno nadaljujejo. Na očitke in kritike se je v več medijskih objavah odzval tudi direktor podjetja Vo-Ka Snaga, Krištof Mlakar. Več o njegovem odzivu, pritožbah lastnikov kmetijskih zemljišč in nepravilnostih na območjih med Brodom in Ježico v jutrišnjem OFFsajdu.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj