Slepa naša

Hrvaško ministrstvo za zdravje je te dni razglasilo, da jim ne bo uspelo ugoditi zahtevi vrhovnega sodišča, da do konca julija oblikuje nov zakon o splavu. Po sedaj veljavnem zakonu iz leta 1978 so dovoljeni zgolj splavi pred 10. tednom nosečnosti, v redkih primerih in ob zdravstveni nevarnosti za mater pa pred 20. tednom nosečnosti. Glavni problem za ženske na Hrvaškem, ki želijo opravljati splav, pa sta stigma in okolje, v katerem so ga prisiljene opravljati. O situaciji splava na Hrvaškem Sanja Cesar, koordinatorica na Centru za izobraževanje, svetovanje in raziskave CESI in aktivistka za pravice žensk.

izjava

Posebno jo skrbi nedostopnost splava za najbolj ogrožene skupine in nelegalni nevarni posegi.

izjava

Poslanka Ivana Ninčević Lesandrić iz vrsta MOST-a je v parlamentarni razpravi o zakonu slikovito opisala, kako so ji po spontanem splavu brez anestezije opravljali kirurško čiščenje maternice. Ko je minister za zdravje doktor Milan Kujundžić odgovoril, da se kaj takega ne bi moglo zgoditi v hrvaški bolnici, so civilne iniciative za pravice žensk sprožile kampanjo, v kateri je več kot tisoč žensk spregovorilo o podobni izkušnji.

Po besedah žensk je največji problem stigmatizacija v samem zdravstvenem sistemu, kjer so pogosto tarča posmeha in žalitev s strani zdravnikov, ki bi morali skrbeti za njihovo zdravje. Poleg tega so posegi lahko zelo dragi, kar je velika težava za mlajše ženske, ki v teh primerih pogosto ne morejo računati na pomoč družin v konzervativnem okolju. Poleg tega hrvaški zakon ginekologom dovoljuje, da zaradi osebnih prepričanj ne opravljajo splava. Po neuradnih podatkih se za takšno izjemo odloči skoraj 60 odstotkov zdravnikov. Poleg očitnega problema pomanjkanja zdravstvene oskrbe, ki jo ženske potrebujejo, ta izjema pogosto omogoča zlorabe.

Zdravniki namreč pacientkam povedo, da ‘zaradi osebnih razlogov’ ne bodo opravili splava v javni ustanovi, in jim ponudijo izvajanje splava v privatni ordinaciji, v kateri seveda dela isti ginekolog. Poleg zlorabe stiske svojih pacientov in moralne dvoličnosti je to seveda posebej problematično za pacientke, ki imajo s tem dodaten občutek, da delajo nekaj ilegalnega in napačnega. Ustavno sodišče je ministrstvu sicer naročilo spremembo zakona.

izjava

Zakon je kljub temu po mnenju sodišča potreben prenove, saj so na primer kazni določene v dinarjih, pomembno vlogo pa v njem še vedno igra delavski odbor za samoupravljanje. Sodišče je zato predlagalo prenovo zakona in pri tem zakonodajalskim organom dovolilo določene spremembe zakona.

izjava

Po mnenju Cesar je glavni problem za ureditev situacije predvsem politična in družbena situacija na Hrvaškem, ki je izrazito konzervativna.

izjava

V javni razpravi so različne civilne iniciative sicer oblikovale več predlogov z različnimi rešitvami, ki bi ženskam omogočile odločanje o lastni usodi.

izjava

Število splavov na Hrvaškem sicer v zadnjih letih, kot omenjeno, drastično upada, kar pa predstavniki nevladnih organizacij pripisujejo predvsem večjemu številu nelegalnih posegov, ki so za pacientke nevarni. Število splavov se zmanjšuje tudi v Sloveniji, kjer je število splavov v zadnjih 40 letih upadlo za skoraj 70 odstotkov. To je predvsem posledica boljše izobraženosti o spolnosti in kontracepciji. Hrvaške medije pa je v zadnjem tednu prevzela novica, da se vedno več hrvaških žensk odloča za poseg v Sloveniji, kjer je cenejši, predvsem pa bistveno manj travmatičen.