Slovenska vojska na vzhodni fronti
Državnozborska odbora za obrambo in zunanje zadeve sta se na skupni seji, zaprti za javnost, seznanila z odločitvijo vlade o napotitvi petdesetih pripadnikov Slovenske vojske na misijo severnoatlanskega zavezništva NATO v Latvijo. Odbora sta odločitev skoraj soglasno podprla, nasprotovanje so izrazili le v Združeni levici. ZL je sicer že 25. januarja poskusila s predlogom o odpovedi sodelovanja slovenskih vojakov na Natovi misiji, a je poleg glasu svojega predstavnika Mihe Kordiša, dobila le še glas Franca Jurše iz Demokratske stranke upokojencev Slovenije, a še tega, kot so nam pri Desusu tudi potrdili, ponesreči.
Slovenski vojaki se bodo tako predvidoma maja podali v baltsko državo, kjer se bodo pod poveljstvom kanadskih sil pridružili štiri tisoč ostalim vojakom iz zavezništva. Zakaj je prav, da Slovenija sodeluje na misiji v Latviji, s hipotetično situacijo pojasni član odbora za obrambo in poslanec Nove Slovenije, Matej Tonin.
Diametralno nasprotna stališča imajo v Združeni levici. Predstavi jih Marko Kržan.
Tonin vztraja, da gre za obrambno politiko Nata, ker Rusom po njihovih dejanjih v Ukrajini ne gre zaupati.
Marko Kržan meni, da je grožnja Rusije v baltskih državah prenapihnjena. Politiko Nata vidijo kot agresivno do Rusije, dejanja slednje pa opravičujejo kot samoobrambo.
Omenjenih 12 milijonov evrov bi bilo porabljenih v sledečih treh letih. Letos 2,8 milijona in po 4,6 milijona evrov v 2018 oziroma 2019. V Združeni levici so poudarili, da bi bil lahko ta denar dosti bolje porabljen, če bi bil namenjen urjenju pilotov ali socialnim programom. Tonin vztraja, da članstvo v Natu ne vključuje le pravice, pač pa tudi dolžnosti ter da bi izstop iz zavezništva, če kaj, pomenil višje stroške za oborožene sile.
Kržan ponuja drugačno sliko.
Uradne številke bolj pričajo v prid trditvam Kržana. Po podatkih Svetovne banke Slovenija porabi višji odstotek bruto domačega proizvoda za vojsko kot omenjena Avstrija.
V Sindikatu vojakov Slovenije odločitve vlade niso želeli komentirati, nedvomno pa zagovarjajo stališče, da vojski primanjkuje sredstev, o čemer priča tudi porazno stanje opremljenosti in socialnih razmer njenih zaposlenih. Pojasnjuje predsednik sindikata Gvido Novak.
ZL meni, da bi že od samega začetka morali zavrniti sodelovanje v tovrstni misiji, ki jo vidijo kot provokacijo prijateljske države. V tem, kot trdi Kržan, ne bi bili sami.
Tonin se drži linije Ministrstva za obrambo in izpodbija Kržanove trditve. Omenjene države, ki sicer izostajajo tudi z uradnih Natovih poročil o misiji, naj bi sodelovale v drugačnih oblikah.
Da bi dosegli večjo transparentnost v podobnih scenarijih v prihodnje, so pri Združeni levici že poleti podali predlog, da bi o vojaških akcijah v tujini odločal Državni zbor. Takrat, kakor tudi tokrat, s strani ostalih parlamentarnih strank niso pridobili podpore. Pojasni Kržan.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj