Slovenski jedrski program 2.0

Slovenija začenja pot proti opustitvi premoga do leta 2033. Tudi v tej luči je ministrstvo za infrastrukturo izdalo energetsko dovoljenje za drugi blok Jedrske elektrarne Krško, krajše JEK 2. Čeprav to zveni kot velik uspeh pri nadaljnjem razvoju slovenske jedrske energije, je to šele prvo v dolgi vrsti dovoljenj, ki vodijo v gradnjo in končno obratovanje elektrarne. Ministrstvo je dovoljenje podelilo energetski skupini GEN energija, ki je v lasti države. GEN energija s tem postaja vodja investicije, kar pomeni, da bo morala poskrbeti za financiranje vseh prihodnjih faz vzpostavljanja novega bloka elektrarne. Vendar več o tem kasneje.

Energetsko dovoljenje, ki ga mora po zakonu podeliti pristojno ministrstvo vodji investicije, pomeni, da lahko GEN energija začne s postopki umeščanja elektrarne v prostor in priprave ustrezne dokumentacije ter ostalih upravnih postopkov, ki naj bi v končni fazi pripeljali do gradbenega dovoljenja. Pri GEN energiji so sporočili, da nameravajo investicijo kriti izključno iz lastnih sredstev, kar bi naneslo približno šest milijard evrov. O načinu financiranja več pove generalni direktor GEN energije Martin Novšak.

Izjava

Na tej točki se odpre vprašanje, ali je GEN energija sploh zmožna upravljati z investicijo tolikšne magnitude, kot je jedrska elektrarna. O tem spregovori Iztok Tiselj, strokovnjak za jedrsko tehniko na Inštitutu Jožef Stefan.

Izjava

Če GEN energiji primanjkuje ustreznega kadra, kako ji je potemtakem ministrstvo podelilo energetsko dovoljenje?

Izjava

Na novinarski konferenci ministrstva za infrastrukturo, kjer je direktor GEN energije Martin Novšak podal izjavo o financiranju JEK-a 2, je na novinarska vprašanja odgovarjal tudi minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec. Na vprašanje o skupni ceni investicije ni želel odgovoriti v imenu vlade, temveč je vso odgovornost preložil na vodjo investicije.

Izjava

Tudi pri vprašanju o morebitnem referendumu, na katerem bi volilna baza odločala o jedrski investiciji, je minister odločevalsko funkcijo preložil na ljudstvo.

Izjava

Direktor Martin Novšak je na novinarski konferenci zagotovil, da bodo za JEK 2 izbrali najnovejšo in hkrati preizkušeno tehnologijo, kar pomeni, da bo namesto najnovejše četrte generacije GEN energija izbrala tretjo generacijo reaktorjev, ki so že večkrat uporabljeni in zato bolj varni. Tehnične specifikacije novega reaktorja in težave, ki jih te prinesejo, komentira Iztok Tiselj.

Izjava

Takim specifikacijam najbolj ustreza tip reaktorja AP 1000, ki ga proizvaja ameriško podjetje Westinghouse, ki je izdelalo tudi obstoječi reaktor v Krškem. Z upoštevanjem 10-odstotnih odstopanj, ki jih predvideva energetsko dovoljenje, pa pogojem zadosti še ruski reaktor podjeta Rosatom, ne pa tudi Evropski tlačnovodni reaktor, kakršne gradijo v Franciji, Veliki Britaniji in na Finskem, saj je ta za približno 50 odstotkov večji.

Čeprav bo skupna električna moč JEK-a 2 pri 1.100 megavatih za več kot polovico večja od trenutno edine Jedrske elektrarne Krško, v naslednjih 30 letih sama ne bo uspela zagotoviti toliko elektrike, kot jo zdaj proizvajata Termoelektrarna Šoštanj in krška nuklearka.

Izjava

Po Tisljevem mnenju bi Slovenija za dolgoročni prehod na jedrsko energijo potrebovala vsaj dva nova bloka jedrske elektrarne.

Izjava

Gradnjo novega bloka krške nuklearke so deklaritivno podprle vse vlade z delno izjemo tiste, ki jo je vodil Borut Pahor. Velik podpornik gradnje je bil recimo prejšnji premier Marjan Šarec. A do sedaj se za jedrsko energijo ni opredelil še noben strateški dokument, ki so se v zadnjih letih, ko se ne le Slovenija ampak tudi Evropa pripravljata na veliki energetski skok naprej, precej namnožili. Tako Nacionalni energetski in podnebni načrt kot tudi Dolgoročna podnebna strategija Slovenije do leta 2050 jedrsko energijo navajata zgolj kot možnost za prihodnost slovenske energetike. Težko si je predstavljati, da poskus politike izvršenih dejstev ne bo s časoma spodbudil večje opozicije. Tudi zaradi nepripravljenosti države, da opredeli svoje energijske potrebe, pa je nenavadna tudi relativno ozka opredelitev tehničnih lastnosti reaktorja.