Solidarno z zmagovalci denacionalizacije
Ministrstvo za solidarno prihodnost je v javno obravnavo poslalo predlog novele stanovanjskega zakona. Toda novela se ne nanaša na reševanje stanovanjskih stisk v Sloveniji, kar vlada in ministrstvo obljubljata od začetka mandata. Namen novele je odprava neustavnosti, ki jo je lanskega junija ustavno sodišče odkrilo v ureditvi neprofitnih najemnih razmerij v denacionaliziranih stanovanjih. Ustavno sodišče je odločilo, da več določb stanovanjskega zakona nesorazmerno posega v pravico do zasebne lastnine in bistveno omejuje pravico do pridobivanja dobička iz zasebne lastnine.
Sodišče je lani za neustavne spoznalo prvi odstavek 24. člena zakona o denacionalizaciji, 107. člen in prvi odstavek 173. člena stanovanjskega zakona. Določbe so varovale obstoječa najemna razmerja med najemnikom, ki je v stanovanju bival pred denacionalizacijo, in poprivatizacijskim lastnikom.
Gre za neprofitna najemna razmerja za nedoločen čas, ki so jih lahko živeči v teh stanovanjih sklenili, saj po starem stanovanjskem zakonu, znanem kot Jazbinškov zakon, niso mogli postati lastniki stanovanj. Od časa socialistične Jugoslavije so imeli stanovanjsko pravico do družbenega stanovanja. Vendar pa je Jazbinškov zakon imetnike stanovanjske pravice razdelil na dve skupini. Večina je družbena stanovanja lahko poceni odkupila. Manjšina pa ne, saj je stanovanjski zakon prepovedoval odkup tistih stanovanj, ki so v družbeno lastnino prešla s podržavljanjem.
Sodba ustavnega sodišča se nanaša na drugo skupino. Lastniki teh stanovanj morajo po zakonu v stanovanjih živečim, ki niso imeli pravice odkupa stanovanja, zagotavljati neprofitno najemnino. In sicer do smrti najemnikov oziroma njihovih zakonskih partnerjev. Prav to pa je po odločitvi ustavnega sodišča neustavno. Kot navajajo na ministrstvu pod vodstvom Simona Maljevca iz Levice, gre za okrog 500 stanovanj, v kateri živijo ljudje, ki so v povprečju starejši od 70 let.
Ministrstvo za solidarno prihodnost v predlogu novele, s katero naj bi neustavnost odpravilo, uvaja prehodni čas desetih let. To pomeni, da bodo dosedanji najemniki v neprofitnih nacionaliziranih stanovanjih lahko ostali še največ deset let, če se seveda z lastniki ne dogovorijo drugače. Rok Ramšak z Inštituta za študije stanovanj in prostorov pri Zadrugatorju komentira možnost, da bo novela solidarnega ministrstva najemnike, v večini starostnike, čez deset let tako rekoč vrgla na cesto.
Predlog novele zakona predvideva tudi, da je primer, v katerem ima najemnik, imetnik stanovanjske pravice, lastništvo drugega primernega stanovanja, dovoljšnji razlog za odpoved najemne pogodbe stanovalcu. Zakaj so se na ministrstvu odločili za to in ali so najemniki, ki nimajo drugega stanovanja, po desetih letih v riziku izgube vsakršnega doma, pove Klemen Ploštajner, državni sekretar na ministrstvu za solidarno prihodnost za področje stanovanjske politike.
Najemniki denacionaliziranih stanovanj, če sicer nimajo primernega stanovanja, bi imeli po noveli prednost pri dodelitvi javnega najemnega stanovanja. Ministrstvo predlaga umestitev teh najemnikov v prednostno kategorijo prosilcev pri dodelitvi javnega najemnega stanovanja. Kdor sodi v to kategorijo, lahko za javno najemno stanovanje zaprosi ne glede na kriterije dohodkovnega in premoženjskega cenzusa. Pojasni Ploštajner.
Favoriziranje najemnikov denacionaliziranih stanovanj v postopkih oddaje javnih najemnih stanovanj predstavlja tveganje, da bo dostopnost teh za vse druge dodatno okrnjena. Po ocenah samega Ministrstva za solidarno prihodnost v državi primanjkuje okrog 16 tisoč javnih najemnih stanovanj. Kaj bo glede tega storilo ministrstvo, pove državni sekretar.
V desetletnem prehodnem obdobju bi država lastnikom denacionaliziranih stanovanj po predlogu novele doplačevala znesek v višini razlike med neprofitno najemnino in priznano tržno najemnino. Potezo komentira Ramšak.
Kako bo izgledalo doplačevanje razlike med neprofitno in tržno najemnino, pojasni Ploštajner.
Ministrstvo za solidarno prihodnost je zavezano slediti odločbam ustavnega sodišča in jih uveljaviti najkasneje leto po odločitvi sodišča, torej do 15. junija. Ministrstvo, ki ga je vlada ustanovila z obljubo reševanja stanovanjske krize, pa se v noveli osredotoča zgolj na tehnično plat ustavne odločbe. Novela prinaša namreč le dobrobiti najemodajalcem, sledeč sodbi, in ne uvaja nobenih temeljitejših reform stanovanjskega trga. Komentira Ramšak.
Ploštajner na vprašanje, zakaj v stanovanjski zakon niso posegli temeljiteje, odgovarja, da pridejo sistemske spremembe na vrsto prihajajočo jesen. V to novelo so vključili zgolj tehnične spremembe za hitro odpravo neustavnosti. Na kaj se pri sistemskih spremembah, ki jih obljubljajo, osredotočajo, oriše Ploštajner.
Ustavna sodnica Neža Kogovšek Šalamon je v odklonilnem ločenem mnenju poudarila, da je sodišče s sprejeto odločitvijo namenilo preveliko težo varovanju pravice do zasebne lastnine, premajhno pa ustavni socialni funkciji lastnine. Izpostavila je hude posledice, ki jih bo imela odločba za najemnike, ter odločitev označila za »korak stran od socialno naravnane stanovanjske politike.« Ramšak pa v dikciji ustavnega sodišča prepoznava še en vidik:
Ramšak
Ustavno sodišče po eni strani krca slovenske vlade, ki vedno bolj dopuščajo nekontrolirano trženje stanovanj in jim s tem jemljejo funkcijo doma, po drugi strani pa se tudi samo postavlja na stran tržne funkcije stanovanja. V bistvu zelo podobno vladi Roberta Goloba in finančnemu ministrstvu Klemna Boštjančiča, ki sta za vzpostavitev stroja za zagotavljanje javnih najemnih stanovanj republiškemu stanovanjskemu skladu namenila 25 milijonov evrov na leto.
Foto: javna last
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj