Sprostitev sankcij proti Sudanu
Ameriška vlada se je odločila, da bo za šest mesecev umaknila ekonomske sankcije proti Sudanu. Po 20 letih bo tako trgovanje med Združenimi državami Amerike in Sudanom zopet dovoljeno. V zameno bo moral Sudan sodelovati z ameriško obveščevalno službo, prenehati s podporo upornikov v Južnem Sudanu ter olajšati delovanje dobrodelnih organizacij na svojem ozemlju. Po šestih mesecih bodo Združene države Amerike preučile, ali se Sudan drži svojih obvez, v nasprotnem primeru bodo namreč sankcije ponovno uvedene.
Sankcije proti Sudanu so Združene države Amerike uvedle leta 1997. Sudanska vlada je za ameriški okus namreč preveč podpirala muslimanske skupine v Afriki in na Bližnjem vzhodu. Gostila je na primer Osamo bin Ladna in sodelovala pri Panarabski islamski konferenci. Po izbruhu nasilja v Darfurju je Busheva administracija leta 2007 uvedla dodatne sankcije proti sudanskim državnim podjetjem in posameznikom, ki naj bi pri njem sodelovali. Sudanski predsednik Omar Hassan al-Bashir je bil leta 2008 na Mednarodnem kazenskem sodišču obtožen vojnih zločinov in zločinov proti človeštvu zaradi udeležbe pri genocidu v Darfurju. Kljub ameriški odločitvi o dvigu ekonomskih sankcij, bodo sankcije proti nekaterim posameznikom ostale. Prav tako Sudan ne bo umaknjen z ameriškega spiska držav podpornic terorizma, ostala bo tudi prepoved prodaje orožja Sudanu.
Politični blok v Združenih državah Amerike, ki je lajšanju sankcij proti Sudanu nasprotoval, je Obamovi administraciji popustil, ko se je izkazalo, da sankcije niso dosegle spremembe političnega režima v Sudanu, razloži Harry Verhoeven iz Univerze Georgetown v Katarju.
Ameriške oblasti so kot razloga za svojo odločitev navedle izboljševanje stanja človekovih pravic v državi in njeno pomoč pri boju proti terorizmu. Ključnega pomena za takšen korak pa je bila po vsej verjetnosti sprememba sudanske zunanje politike. V 90-ih letih je bil Sudan namreč tesno povezan z Iranom in Irakom ter je na primer podprl Iraški napad na Kuvajt leta 1990. V zadnjem času pa se približuje Savdski Arabiji, zaveznici Združenih držav Amerike. Leta 2015 ji je tako poslal vojaško pomoč za vojno v Jemnu. Verhoeven razloži, da vzroki ležijo predvsem v obilni finančni pomoči, ki jo je državi v zameno ponudila Savdska Arabija.
Eden od pogojev za dvig sankcij je tudi, da Sudan preneha podpirati upornike v Južnem Sudanu. Ta se je od Sudana odcepil leta 2011, od leta 2013 pa v njem divja državljanska vojna. Ahmed Soliman iz britanskega Kraljevega inštituta za mednarodne zadeve razloži, da je upornike Sudan podpiral zato, ker naj bi južnosudanska vlada podpirala nasprotnike sudanskega režima.
Največji delež sudanskega izvoza predstavlja nafta. V letih pred odcepitvijo Južnega Sudana so rastoči prihodki od izvoza nafte v Sudanu spodbudili gospodarsko rast, ki pa se je ob odcepitvi zaustavila. 80 odstotkov naftnih črpališč se namreč nahaja v Južnem Sudanu. Ta skoraj vso svojo nafto izvozi na Kitajsko, in sicer preko pristanišča v Sudanu, razloži Soliman.
Sudanu se približuje tudi Evropska unija. 18. decembra lani je na primer Evropska komisija odobrila 170 milijonov evrov vreden paket pomoči v Skrbniški sklad Evropske unije za Afriko, od katerega bi šlo okrog 80 milijonov za Sudan. Namen takšne pomoči je predvsem poskus zamejitve begunskega vala iz Afrike, razloži Verhoeven.
Omenjene nove mednarodne vezi pa po mnenju Verhoevna niso in ne bodo zmanjšale visoke stopnje revščine v Sudanu. Tudi odprava sankcij k temu ne bo bistveno prispevala, čeprav so sankcije disproporcialno vplivale prav na revno prebivalstvo. Zaključi Verhoeven:
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj