Srednjeazijsko cementiranje mej
Kirgizistan in Uzbekistan sta več kot tri desetletja po razpadu Sovjetske zveze končala mejni spor. Kirgizistanski predsednik Sadir Žaparov in njegov uzbekistanski kolega Šavkat Mirzijojev sta se v kirgiškem Biškeku strinjala, da gre za zgodovinski dogovor. Meja med nekdanjima sovjetskima republikama do sedaj ni bila uradno dogovorjena, tako je občasno prišlo tudi do oboroženih spopadov, na prelomu tisočletja celo postavljanja min in ograje na mejnem območju, navadno zaradi sporov glede enklav obeh držav znotraj ozemlja sosede.
Sporazum sta parlamenta obeh držav ratificirala že konec minulega leta. Sporno območje, ki ga sporazum na novo razmejuje, je predvsem dolina Fergana. Vsaka od držav bo drugi odstopila nekaj ozemlja, Uzbekistan pa bo dobil vodno zajetje na vzhodu doline. Pri demarkaciji meja sovjetskih republik v dvajsetih letih prejšnjega stoletja so sovjeti v dolini, kjer je prebivalstvo živelo v etnično mešanih skupnostih, naleteli na močan odpor uzbeških in kirgiških nacionalistov. Kompromis, ki so ga sovjeti sprejeli, je tako bil, da so nomadska območja, torej obrobje doline in gorske predele, namenili Kirgizistanu. Območja s stalno poselitvijo, torej osrednji del doline, pa so dali Uzbekistanu. Mesto Oš, ki leži na vzhodnem robu doline, je pripadlo Kirgizistanu zato, da ne bi prizadeli kirgiškega gospodarstva. Danes je Oš drugo največje mesto v Kirgizistanu. V mestu so se ob razpadanju Sovjetske zveze leta 1990 tudi začeli etnični spopadi, ponovno pa je do njih prišlo leta 2010 sredi druge kirgiške revolucije.
Zgodovino meje in odnosov med državama nam je pomagala razumeti Catherine Putz, urednica revije The Diplomat.
V zadnjem desetletju je prišlo do sprememb v zunanjepolitičnih odnosih med turškima narodoma, začeli so se premiki na področju urejanja mej. Tako sta tedanji kirgiški predsednik Almazbek Atambajev in takratni uzbeški predsednik Šavkat Mirzijojev leta 2017 podpisala sporazum, ki je rešil 85 odstotkov meje. Ostalih dvesto kilometrov meje, predvsem na vzhodnem delu doline Fergana, je ostalo nerešenih. Po novi razmejitvi je Uzbekistan v zameno za vodno zajetje Kempir Abad, ki leži na vzhodu doline, Kirgizistanu odstopil približno devetnajst tisoč hektarjev ozemlja. Predsednika sta poleg sporazuma o razmejitvi podpisala še osemnajst sporazumov o sodelovanju med državama na gospodarskih področjih. Putz pojasnjuje, zakaj je potrditev meje potekala v dveh etapah.
Pri zadnjih dvesto kilometrih meje je bil najspornejši odsek okoli vodnega zajetja Kempir Abad. Gre namreč za pomembno vodno zajetje, ki služi predvsem kot vodni vir za uzbekistanske kmetije v dolini Fergana.
Kirgiški odstop vodnega zajetja je povzročil proteste prebivalcev območja, ki se bojijo, da bo prišlo do pomanjkanja vode, saj bi ga Uzbekistan uporabljal pretežno za namene kmetijstva v dolini. Opozicijo je kirgiška oblast zatrla – nekaj deset protestnikov je tudi pristalo v zaporu.
V zadnjih letih sta Kirgizistan in Uzbekistan začela več skupnih projektov. Največja sta hidroelektrarna Kambar Ata 1, pri kateri sodeluje še Kazahstan, in železnica, ki bi prek Kirgizistana povezovala Uzbekistan in Kitajsko. Železniška povezava ima poseben pomen predvsem za Kirgizistan, ki bi od morja najbolj oddaljeno državo na svetu povezala s pristanišči v Indijskem oceanu. Ideja o železniški povezavi Kitajske, Uzbekistana in Kirgizistana je sicer starejša od kitajskega megalomanskega infrastrukturnega projekta nove svilne poti.
Meja s Kirgizistanom ni edina meja, ki jo je Uzbekistan uredil v zadnjih mesecih. Konec prejšnjega leta je namreč kazahstanski predsednik Kasim Žomart Tokajev na obisku v Taškentu uradno potrdil dogovor o meji med Uzbekistanom in Kazahstanom.
V približno 25 letih so na meji med Kirgizistanom in Uzbekistanom prišli od postavljanja ograj in min do tesnejšega sodelovanja med državama. Catherine Putz o razlogih za spremembo zunanje politike obeh držav.
Na jugu države, kjer Kirgizistan meji na Tadžikistan, so sicer v preteklem letu večkrat izbruhnili spopadi, ki so terjali tudi več smrtnih žrtev.
En spor manj, naslednji na sporedu. Do naslednjega sporazuma.
OFFsajd je pripravil vajenec Tilen, mentoriral je Martin.
Foto: Alon 68, Wikimedia commons
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj