Tiha vlada, glasno ljudstvo
Na Ministrstvu za zdravje so potem, ko ga je prevzela Valentina Prevolnik Rupel, zavihali rokave in socialnim partnerjem v pregled poslali predlog novega Zakona o nujnih ukrepih na področju zdravstvenega varstva. Že pred dobrim mesecem so podpise za svoj predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o nujnih ukrepih za zagotovitev stabilnosti zdravstvenega sistema začeli zbirati v iniciativi Glas ljudstva. Predlagatelji obeh predlogov trdijo, da bo njihov predlog služil kot osnova za rešitev slovenskega zdravstva, česar se lotevajo z različnima pristopoma.
Valentina Prevolnik Rupel je ob predstavitvi svojega programa, preden je prevzela vodenje ministrstva, kot svoje prioritete izpostavila dostopnost do kakovostnega zdravstvenega varstva, vzdržnost financiranja in prevetritev košarice pravic. S predlogom novega zakona postajajo njene prioritete nekoliko jasnejše: poudarek je zlasti na stabilnosti financiranja zdravstva, kar vključuje nižanje stroškov, denimo za bolniške odsotnosti z dela. Celoten predlog zakona komentira Irena Ilešič Čujovič, predsednica Sindikata zdravstva in socialnega varstva Slovenije.
Na področju bolniške odsotnosti bi po predlogu interventnega zakona nadomestilo za odsotnost z dela omejili na največ dvainpolkratnik povprečne bruto plače. To v praksi pomeni, da bi se nadomestilo znižalo za tiste, katerih bruto mesečna plača doseže vsaj okrog pet tisoč petsto evrov v primeru stoodstotnega nadomestila. Obenem na ministrstvu predlagajo spremembo razmerja plačevanja bolniških nadomestil med delodajalci in državo. Po trenutni zakonodaji delodajalec plača prvih 20 delovnih dni bolniške odsotnosti, zatem breme plačevanja na svoja pleča vzame država oziroma Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Po predlogu bi se obdobje, ko nadomestilo plačuje delodajalec, podaljšalo na 30 delovnih dni. Spremembe glede bolniških nadomestil, ki jih predvideva predlog, komentira Ilešič Čujovič.
Sindikalistka opozarja na to, da morda izgleda, kot da bo država z ukrepom prihranila veliko denarja, a na koncu prihranki verjetno ne bodo tako veliki, kot so zdaj.
Predlog zakona zadeva tudi obremenitev zdravnikov oziroma njihove dolžnosti. Dežurstvo na področju nujne medicinske pomoči bi po predlogu razširili na vse zdravnike, trenutno pa so koncesionarji iz dežuranja izvzeti. Ilešič Čujovič meni, da je to eno od redkih področij, kjer gredo predlogi zakona v pravo smer.
Dušan Keber, član iniciative Glas ljudstva in nekdanji minister za zdravje, meni, da predlog novega zakona zdravstvenega ministrstva ne rešuje pravih problemov. Vseeno pa tiste probleme, ki jih rešuje, rešuje na pravi način.
Opredelitev pacientov bi se po predlogu zgodila v tretjem letu specializacije, ne šele v četrtem, kot je to po aktualni zakonodaji. To v praksi pomeni, da lahko specializanti po predlogu delo v lastni ambulanti pričnejo leto prej. V primeru naravnih nesreč, kot so bile avgustovske poplave, pa predlog zdravstvenem osebju prepoveduje koriščenje dopusta. Ilešič Čujovič meni, da je to v nasprotju z ustavo. Našteje tudi druga področja, na katerih je predlog zakona v neskladju z aktualno zakonodajo.
Kar pri predlogu Ministrstva za zdravje najbolj bode v oči, je ukinitev nenujnih zdravstvenih storitev za neplačnike obveznega zdravstvenega prispevka, ki bo z novim letom nadomestil ukinjeno dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Ukrep spominja na vse prepogoste primere v Združenih državah Amerike, ko zdravstveni zavodi ljudi zaradi nesklenjenega zavarovanja zavrnejo. Kebru se to zdi nedopustno, z njim pa se strinja tudi Ilešič Čujovič.
V iniciativi Glas Ljudstva do 8. decembra zbirajo podpise za vložitev lastnega predloga zakona v Državni zbor. Gre za predlog novele interventnega zakona za zagotovitev stabilnosti zdravstvenega sistema, ki ga je Državni zbor sprejel minulo poletje na pobudo takratnega ministra Danijela Bešiča Loredana. Keber predstavi predlog Glasu ljudstva.
Prvi ukrepi, ki jih predlagajo v Glasu ljudstva, služijo krajšanju čakalnih vrst. Avgusta je na pregled nedopustno dolgo čakalo 77 tisoč ljudi, za nekatere specialistične preglede pa termine razpisujejo za sedem let vnaprej. Kaj v Glasu ljudstva predlagajo za spopadanje s tem?
Kakor navajajo pri Glasu ljudstva, je število ljudi brez osebnega zdravnika naraslo na okoli 150 tisoč. Brez tistih zdravnikov, ki delajo nad zakonsko določeno kapaciteto, bi ta številka lahko presegla tudi 300 tisoč. Zato predlagajo povečanje glavarinskih količnikov družinskih zdravnikov za deset odstotkov, kar bi v praksi število pacientov pri posameznem zdravniku dvignilo na okoli 1500.
V Glasu ljudstva opozarjajo tudi na problem dvoživkarstva, torej zdravnikov, ki dopoldne delajo v javnih zavodih, popoldne pa še v zasebnih ambulantah. Navsezadnje je bil taka dvoživka tudi prejšnji minister za zdravje, Danijel Bešič Loredan. V povezavi s povečanim dostopom do zdravnikov in krajšanjem čakalnih vrst so v Glasu ljudstva, tako Keber, v predlog vključili tudi ukrepe za spopad z dvoživkami.
Čeprav se predlog Glasu ljudstva osredotoča na probleme, ki so za slovensko zdravstvo bolj pereči, pa Ilešič Čujovič meni, da tudi ta predlog ni brez napak.
V iniciativi Glas ljudstva so ministrico Prevolnik Rupel povabili na soočenje s pacienti, ki ga pred zdravstvenim ministrstvom organizirajo v petek. Doslej od ministrice niso prejeli odgovora.
Vir slike: STA Foto
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj