Tu ni Slovenija!
Predstavniki organizacije Amnesty International Slovenija in Pravno-informacijskega centra nevladnih organizacij Slovenije, krajše PIC, so na novinarski konferenci zjutraj predstavili poročilo o omejevanju dostopa do pravice do azila migrantom, ki so v juniju in juliju nedokumentirano prestopili hrvaško-slovensko mejo, in o njihovem prisilnem vračanju
Amnesty International in PIC sta med 26. in 28. junijem izvedla obisk Bihaća in Velike Kladuše, obmejnih mest v Bosni in Hercegovini, ter zbrali dokumente in pričevanja sedemdesetih ljudi. Od teh je 58 ljudi doseglo Slovenijo, 51 pa jih pravi, da so v postopku pridržanja s strani slovenske policije zaprosili za azil. Slovenska policija je ljudi kljub izraženi prošnji za azil predala hrvaškim organom, ti pa so jih nato deportirali nazaj v Bosno in Hercegovino. O dokumentiranih postopkih nezakonitih in prisilnih vračanj več pove Metka Naglič, direktorica za kampanje in komunikacije pri Amnesty International Slovenija.
Protipravna prisilna vračanja, brez ustreznih varovalk, ki jih zahteva pravo človekovih pravic, so potekala v »neformalnih postopkih«, v katerih so policisti pogosto sami odločali o legitimnosti prošenj, prosilcem za azil so prevajalci postopke lažno tolmačili in prevajali, v nekaterih primerih pa je prišlo celo do nasilja, odvzema osebnih predmetov in zaplembe denarja, situacijo opiše Metka Naglič.
Amnesty International je od sogovornikov v bosanskih mestih zbrala tudi dokumente, predvsem kazni za ilegalni prehod meje, ki dokazujejo njihovo prisilno vračanje. To potrjujejo tudi statistični podatki generalne policijske uprave, ki je v začetku poletja, še meseca maja, med 1251 zabeleženimi nedovoljenimi prehodi meje pri 760 ljudeh sprožila azilni postopek, hrvaškim organom pa predala le 146 oseb. V juniju je v Slovenijo nedovoljeno vstopilo 899 oseb, od teh so jih vrnili 631!
Slovenijo sicer zavezuje načelo nevračanja, ki državam prepoveduje, da bi kogarkoli, bodisi neposredno ali posredno, predale ali izročile v državo, v kateri bi tej osebi grozilo realno tveganje hudih kršitev človekovih pravic ali zlorab. Spoštovano bi moralo biti v vseh primerih vračanj ali izgonov, ne glede na to, ali je oseba izrazila namero zaprositi za azil ali ne. To načelo po besedah Metke Naglič zagotavlja tudi pravico dostopa do poštenega in učinkovitega postopka, v katerem ima posameznik možnost povedati svoje razloge proti izgonu in v katerem policija presodi, ali bi bilo z odstranitvijo, izgonom ali izročitvijo to načelo lahko kršeno. Kot je izpostavila Metka Naglič, se kršenje pravice nevračanja dogaja sistematično in na dnevni ravni.
Policija sicer te očitke zavrača, kot so nam v odgovoru na vprašanja napisali v začetku tega tedna.
Metka Naglič iz Amnesty International se s tem ne strinja in o omenjenem slovensko-hrvaškem sporazumu o vračanju dodaja:
Enega izmed vzrokov za tovrstno ravnanje slovenske policije lahko najdemo v pritiskih Evropske unije, ki ob povečanju prihodov migrantov po različnih migrantskih poteh skuša doseči dogovor o zajezitvi migracijskega toka. Na ravni držav članic sta to z dogovorom že storili Avstrija in Nemčija. V Nemčiji sta koalicijski stranki Krščansko-demokratska unija Angele Merkel in Krščansko-socialna unija Horsta Seehoferja v ponedeljek, 2. julija, sklenili migracijski dogovor o vzpostavitvi tranzitnih centrov na mejah Nemčije. Avstrijski kancler Sebastian Kurz pa je v dogovoru z Nemčijo predvidel večji obmejni nadzor na slovensko-avstrijski meji.
Kljub ugotovitvam nevladnih organizacij je premier vlade v odstopu Miro Cerar še 28. junija v Dnevniku na RTV Slovenija zatrdil, da meddržavni dogovor o vračanju prosilcev za azil ne obstaja in ga tudi ne bo.
Enak odgovor so nam dali na generalni policijski upravi in dodali:
Glede na zagotovila policije o rednem nadzoru UNHCR nad azilnimi postopki smo se obrnili na njihovo pisarno v Budimpešti.
Po dobre pol ure prevezovanja smo izvedeli, da so regionalno pisarno UNHCR v Sloveniji ukinili pred slabim letom dni, Zsoad Balla, regionalni komunikacijski svetovalec, pa je povedal, da njihovi sodelavci na terenu v Sloveniji niso bili prisotni že od februarja in da za vse nepravilnosti izvejo iz medijev.
Katarina Bervar Strnad iz Pravno-informacijskega centra pojasnjuje, da je slovenskim nevladnim organizacijam dostop do spremljanja azilnih postopkov na meji onemogočen. Edini, ki lahko ta neodvisni nadzor vršijo, so prej omenjeni predstavniki Visokega komisariata za begunce UNHCR ter institut varuhinje človekovih pravic v Republiki Sloveniji.
Po medijskih objavah o sistematičnem kršenju pravice dostopa do azila se je varuhinja sicer odzvala in nenapovedano obiskala policijski postaji v Črnomlju in Metliki. Svoje ugotovitve bodo objavili v poročilu, z objavo katerega pa morajo počakati, dokler Ministrstvo za notranje zadeve ne pošlje svojih obrazložitev. To traja že skoraj tri tedne, pove neimenovana predstavnica stikov z javnostmi varuhinje človekovih pravic.
Sicer ima institut varuha človekovih pravic možnost sprožitve upravnega postopka oz. tožbe proti slovenski policiji oz. Ministrstvu za notranje zadeve, to možnost pa ima prek pooblastil prosilcev za azil tudi Pravno-informacijski center. Za zdaj o tem še ne razmišljajo, današnji offsajd sklene Katarina Bervar Strnad iz Pravno-informacijskega centra.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj