Tunizijska predsedniška tranzicija
Včeraj so v Tuniziji potekale druge demokratične predsedniške volitve po tako imenovani arabski revoluciji, ki se je začela decembra leta 2010 s samosežigom prodajalca sadja Mohameda Boaziza in ki je s položaja odnesla dolgoletnega tunizijskega predsednika Zina El Abidina Ben Alija. Po tri leta trajajočem reformnem obdobju, v katerem sta ga nasledila Fouad Mebazaa za obdobje enega leta in Moncef Marzouki za obdobje treh let, so decembra 2014 potekale prve demokratične volitve. Na njih je slavil Beji Caid Essebsi, sicer tudi ustanovitelj sekularistične stranke Nidaa Tunes, poslovenjeno Klic Tunizije. Stranka, ustanovljena leta 2012, je na parlamentarnih volitvah oktobra istega leta osvojila večino v 217-članskem parlamentu, in sicer 86 sedežev.
Letošnje predsedniške volitve bi sicer morale potekati novembra, a je Kaid Esebsi konec julija, pet mesecev pred iztekom mandata, umrl v 92. letu starosti. Za položaj predsednika republike se je tako potegovalo kar 24 kandidatov in dve kandidatki, od katerih je skoraj polovico ideološko in programsko podprla Esebsijeva stranka Klic Tunizije. Nekaj manj kot tretjino kandidatov so podprle desnosredinske in islamistične stranke, med njimi tudi najmočnejša opozicijska stranka Enahda. Situacijo pojasni Giuseppe Acconcia, novinar in predavatelj na Univerzi v Padovi, ki je Tunizijo obiskal v času volilne kampanje.
Volilno kampanjo je zaznamovala novost, in sicer so prvič v zgodovini Tunizije na javnih in zasebnih televizijskih postajah potekale debate s predsedniškimi kandidati in kandidatkami.
V včerajšnjem prvem krogu predsedniških volitev je na presenečenje tako konservativne kot bolj liberalne sredinske struje prvo mesto z 19,5 odstotka glasov osvojil neodvisni predsedniški kandidat Kais Sajed, profesor in specialist za ustavno pravo.
Drugo mesto je s 15 odstotki glasov zasedel Nabil Karui, medijski mogul in lastnik televizijske postaje Nessma, ki so ga zaradi obtožb o pranju denarja aretirali dva tedna pred prvim krogom volitev.
Izjava
Tretje mesto z enajstimi odstotki glasov je zasedel Abdelfatah Muru, konservativec in eden od ustanoviteljev islamistične stranke Enahda, ki je bila do revolucije leta 2011 več desetletij prepovedana.
Izjava
Vladni kandidat in aktualni premier Jusef Čahed je s sedmimi odstotki glasov zasedel šele četrto mesto.
Izjava
Med kandidatkami pa velja izpostaviti Abir Musi, odvetnico in glasno nasprotnico islamističnih strank, sicer pa močno podpornico nekdanje vladavine predsednika Ben Alija.
Izjava
Prvega kroga predsedniških volitev se je udeležilo okrog 45 odstotkov, slaba polovica 7,1 milijona volilnih upravičencev, skoraj dvajset odstotkov manj kot leta 2014, ko je bila volilna udeležba 64-odstotna. Razloge sogovornik vidi v nezaupanju civilne sfere, aktivne v tunizijski revoluciji leta 2011. Aktualna politična oblast naj ne bi bila uspešna v razreševanju ekonomske neenakosti. Upočasnjena gospodarska rast vpliva na visoko stopnjo brezposelnosti, ki se še vedno giblje okoli petnajstih odstotkov.
Izjava
Pooblastila tunizijskega predsednika obsegajo zunanje zadeve, obrambo in nacionalno varnost. Kampanja vodilnih dveh kandidatov Kaisa Sajeda in Nabila Karuija bo tako morala biti usmerjena v vprašanja gospodarske rasti in notranje varnosti. Tunizija je namreč od zadnjega terorističnega napada v turističnem letovišču obmorskega mesta Susa leta 2015 vse pogosteje tarča uporniških islamističnih skupin. Junija letos sta v prestolnici Tunis eksplodirala dva avtomobila bombi. Umrl je policist, devet ljudi je bilo ranjenih, odgovornost pa je prevzela Islamska država.
Nezaupanje volivcev v trenutne vladajoče strukture, ki po eni strani ne zmorejo poskrbeti za gospodarsko rast, po drugi strani pa za varnost državljanov, je po mnenju sogovornika tudi razlog za neuspeh vladnega kandidata, sicer trenutnega predsednika vlade Jusefa Čaheda.
Izjava
Izjava
Predsedniška kandidata bosta tako morala v naslednjih treh tednih svojo kampanjo oblikovati okoli delavskih in socialnih pravic ter nagovoriti tudi pričakovanja mladih. K temu bo po mnenju sogovornika vsekakor prispevala vedno bolj odprta in pluralistična politična krajina, ki z javnimi soočenji in debatami spodbuja raznolikost mnenj.
Izjava
Prikaži Komentarje
Komentiraj