USTAŠKA KAČA NE SPI
Vzpon neofašističnih glasov v Evropi ni obšlo sosednje Hrvaške, kjer so v javnem življenju vse glasnejše ideje, ki širijo totalitarne težnje in nestrpnost do manjšin. Zadnji takšni poskus je bila sobotna namera Avtohtone Hrvaške stranke prava, da postroji, kot so jo sami poimenovali, strankarsko vojaško formacijo Hrvaške domoljubne sile v središču Zagreba, kjer so nameravali priseči domovini in stranki. Pojdimo od začetka. Vodja stranke Dražen Keleminec je že pred časom najavil namero o postrojitvi strankarske vojske v središču prestolnice na trgu Bana Jeličića, da bi obeležili 119. obletnico smrti Anteja Starčevića ustanovitelja A-HSP in tako imenovanega očeta hrvaškega nacionalizma.
Hrvaška stranka prava je pridobila dovoljenje za organizacijo javnega shoda od policije, ki ga je Ministrstvo za notranje zadeve pod pritiskom javnosti kasneje umaknilo z izvirno obrazložitvijo, da bi shod neo-ustašev vznemiril državljane in bi pešcem onemogočili neoviran prehod skozi središče prestolnice. A-HSP je nato napovedala, da bo postroj organizirala na pokopališču Šestine ob grobu Anteja Starčevića. V soboto se je tako na Šestinah zbralo kakšnih 20 neoustašev, ki jim ni uspelo izvesti postroja, kar je preprečila policija s pridržanjem vodje stranke Keleminca in še štirih drugih članov stranke. Medtem pa se je na trgu Bana Jeličića zbralo nekaj sto antifašistov, da bi protestirali proti revitalizaciji ustaške ideologije.
O obujanju ustaške dediščine na Hrvaškem in o (ne)odzivu države in družbe do nje, smo se pogovarjali z novinarjem Slobodne Dalmacije Borisom Dežulovićem in filozofom ter političnim analitikom Žarkom Puhovskim.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentarji
Vsaj dve izjavi iz prispevka si zaslužita posebno pozornost. Prva, kjer Puhovski nekako relativizira pomen neostaških in sorodnih rasističnih idej za državljane in državljanke RH (v nadaljevanju državljani RH), v smislu, da "ni na hrvaškem nič drugače, kot kjerkoli drugje, torej, da zgolj nekaj odstotkov ljudi v RH dejansko sprejema te ideje"...ipd. Druga, Dežulovićeva pa govori o državljanih RH, ki da so sedaj nekakšni "talci" skrajno desničarskih težakov, zato se podobno, kot v gostilni, potuhnejo, se bojijo, so utrahovani...ipd. Gremo po vrsti: 1. To, da zgolj mali mali delček državljanov RH javno zagovarja omenjene ideje, in da manjši delež tudi javno deluje na način, ki ga te ideje podpirajo, še ne pomeni, da so prebivalci RH kar tako že tudi "nedolžni" v "vzponu neofašizma" v svoji državi. Odrasli državljani RH, in delež teh je, čez palec vsaj 90%, ki molčijo ob tem "vzponu" že 25 let, ki že četrt stoletja torej živijo, ne da bi se resneje, torej politično, torej javno zavzeli za to, da svojih mest, svoje države ne bodo prepustili neofašizmu, neoustaštvu, še kako omogočajo, da namesto države, obstaja le še "domovina", da namesto državljanov, obstajajo le še "pravi" in "nepravi" prebivalci domovine RH (zlasti Srbi)..natanko tako, kot tedaj v tridesetih, ve se kje, ve se kako. Če se želite resno iti države, kot politične skupnosti, se boste morali tudi v RH (kot tudi drugje po Evropi) iti političnega delovanja, za enakost vseh. V zadnjih 25 letih je bilo, zlasti zahvaljujoč tihi podpori velike večine državljanov RH, mogoče izpeljati pogrome nad srbskim življem, tudi v Dežulovićevem Splitu (Vlora), je bilo mogoče domovino RH skorajda povsem "narediti zopet Hrvaško", je bilo mogoče porušiti na tisoče bivališč, podreti in uničiti na tisoče spomenikov ..in lahko danes nekdo brez težav, javno zganja, zlasti antisrbski rasizem in se mu ne zgodi tisto, kar bi se mu moralo, če bi bila država, ne pa domovina. 2. Državljani RH seveda niso nikakršni "talci" nekih "nasilnežev". Še kako je res, da se mnogi preprosto bojijo, se počutijo ustrahovane, toda, to je drža, ki so si jo izbrali sami, kar velja za 99% odraslih državljanov RH. Seveda je danes, po 25 letih divjanja hrvake domovine, potrebno kar nekaj poguma (redkih, preredkih), da se javno upreš temu utrahovanju, toda, to ni pozicija, ki je samo po sebi umevna pač pa pozicija ki, vnovič šele ključno omogoča reprodukcijo domovinsko-družbenega sranja, ki smo ga že omenjali. Ali bodo državljani RH pričeli delovati politično ali pa bodo še naprej, še kako soodgovorni za udejanjanje omenjenih idej, v bolj neposredni praksi..v posmeh nekdaj fantastični šoli na Korčuli. Tačka, torej, pika. Finito.
Komentiraj