Ustava republike Črne gore

Črnogorski parlament je drugič sprejel spremembo zakona o predsedniku, kar prinaša ključne spremembe pri imenovanju mandatarja za sestavo nove vlade. Po novem zakonu bi mandatar, četudi ga ne bi predlagal predsednik države, postal kandidat, ki ima podporo večine poslancev parlamenta. Zakon je koalicija, ki ima v parlamentu minimalno večino 41 glasov, sprejela, zato ker je predsednik države in dolgoletni črnogorski vladika Milo Đukanović 20. septembra zavrnil imenovanje koalicijskega kandidata Miodraga Lekića za mandatarja.

Tehnični premier tako ostaja Dritan Abazović, ki se je v zadnjem letu izstrelil v center črnogorskega političnega prostora. Aprila je najprej zrušil vlado Zdravka Krivokapića, konec avgusta pa kot premier ostal brez podpore Đukanovićeve Demokratične stranke socialistov. Kljub temu se mu je uspelo obdržati na najvišji funkciji države. A ker v parlamentu nihče nima ustavne večine, torej najmanj 49 glasov, je medtem ustavno sodišče ostalo brez možnosti sprejemanja odločitev. Zaradi odhodov ustavnih sodnikov v pokoj ima sodišče namreč zapolnjene le tri od sedmih stolčkov. Tako v Črni gori ne morejo uveljaviti niti rezultatov lokalnih volitev v 14 mestih, vključno s prestolnico, ki so potekale pred tremi tedni.

Đukanovićeva Demokratična stranka socialistov iz opozicije seveda trdi, da je novi zakon o predsedniku neustaven. Na ulicah je stranka organizirala več množičnih protestov, na katerih poleg nasprotovanja zakonu izražajo tudi zahteve po izboru ustavnih sodnikov in predčasnih volitvah. Predsednik Đukanović je z ustavnimi argumenti, a političnimi interesi na začetku novembra z odložilnim vetom že preprečil uveljavitev spremenjenega zakona o predsedniku. Parlament ga je včeraj tako potrdil v drugo, kar pomeni, da ga predsednik mora podpisati. Kaj spremenjeni zakon prinaša in zakaj mu opozicija z Đukanovićem na čelu nasprotuje, pojasnjuje glavni in odgovorni urednik podgoriškega dnevnika Vijest Srdan Kósović.

Izjava

Zakon torej predsedniku države, v tem primeru Đukanoviću, jemlje vpliv na izbiro premierja, kar pojasnjuje novinar podgoriškega študentskega Radia Krš Vasilija Šarović.

Izjava

Đukanović je torej zakon že vrnil v parlament na ponovno glasovanje, a njegove možnosti za preklic sklepa zakona le niso neomejene. Kaj je predsedniku formalno dovoljeno?

Izjava

Po mnenju opozicije je zakon ustavno sporen predvsem zato, ker bi ga moral parlament sprejeti z dvotretjinsko večino, a je to storil z navadno večino 41 glasov.

Izjava

Kot jeziček na tehtnici pri tvorjenju nove parlamentarne večine se je po umiku Đukanovićeve podpore Abazovićevi vladi pokazal Miodrag Lekić, ki je edini poslanec stranke Demos v parlamentu. Posledično je dogovor o tehnični vladi, ki ga je sklenila široka koalicija majhnih strank, predvideval, da bo Abazović le začasen premier, dokler za premierja ne potrdijo Lekića. A je imenovanje Lekića predsednik države zavrnil. Več o primernosti Lekića za premiersko funkcijo razloži Šarović.

Izjava

Konec oktobra so v Črni gori potekale lokalne volitve, na katerih so Đukanovićevi socialisti doživeli poraz. Kronski dokaz tega je poraz v Podgorici. Rezultati odmevajo tudi v parlamentu, saj sta Demokratska fronta in Demokratska Črna gora dosegli dober rezultat. Stranki v parlamentu Abazoviću zagotavljata večino, po njunem uspehu na lokalnih volitvah pa bi lahko zahtevali nov dogovor o delitvi funkcij na državni ravni. Dodatno pojasnjuje Kosović.

Izjava

Ena od zahtev protestnikov in opozicije so torej tudi nove parlamentarne volitve, ki sicer nimajo določenega datuma in ni jasno, ali bodo dejansko izvedene. Kosović tudi podvomi o dejanski želji parlamentarnih strank po njihovi izvedbi, saj ni razvidno, ali bi lahko volilne rezultate ob nefunkcionalnosti ustavnega sodišča tudi uveljavili. 

Izjava

Ko v Črni gori ne vlada Milo, vlada kaos.

OFFsajd sta pripravila vajenec Tilen in Zala.