Utopija po koncu gospodarske rasti
Skupina slovenskih znanstvenikov se je pridružila skupnemu javnemu pismu združenih družboslovcev in naravoslovcev iz vseh 28 članic Evropske unije z naslovom »Evropa, čas je, da prenehamo biti odvisni od rasti«. Gre za javni poziv, objavljen pred vseevropsko konferenco o tako imenovani post-rasti v Bruslju, ki jo organizirajo sindikati, okoljevarstvene organizacije, organizacije za alternativno ekonomijo in skupina evroposlancev iz različnih poslanskih skupin.
Konferenca, ki se je začela danes in bo potekala še jutri, združuje različne organizacije tako s polja delavskih pravic kot polja okoljevarstva z uradniki in odločevalci. Namen konference ni toliko v ustvarjanju novih iniciativ, temveč bolj v širjenju idej o reformi obstoječega političnoekonomskega sistema in povezovanju z državnimi in evropskimi institucijami. Več pojasni podpisnica in prevajalka peticije Ajda Pistotnik, sicer raziskovalka pri skupini EnaBanda.
Namen javnega pisma, ki ga je podpisalo 238 evropskih znanstvenikov, je predvsem preusmeriti pozornost od obstoječih konceptov, po katerih se meri razvoj neke družbe, k drugačnemu vrednostnemu sistemu. Podpisniki tako pozivajo, da naj države raje kot povečano produktivnost začnejo zasledovati cilje družbene blaginje, dostopa do bivanja, dostojnega življenja in okoljevarstva. Namesto vsakoletnega merjenja gospodarske rasti, ki vsako leto meri presežek produkcije glede na lansko leto, naj tako postanejo merilniki razvoja stanje okolja, bivanjske razmere in delavske pravice. V pismu tako pozivajo k ustanovitvi posebne komisije v Evropskem parlamentu, vključitvi alternativnih kazalnikov v odločanje na makroekonomski ravni, k spremembam Pakta za stabilnost in rast v Pakt za stabilnost in blaginjo ter k ustanovitvi ministrstev za gospodarsko tranzicijo v posameznih državah članicah.
Zagovorniki post-rasti razlikujejo ta koncept od zelene rasti in vzdržne gospodarske rasti. S tem pozivajo k spremembi evropskih politik, utemeljenih na konkurenčnosti in profitu, v ekonomske politike, ki bi sledile zagotavljanju splošne blaginje. Kaj post-rast pomeni, pojasni Pistotnik.
Post-rast je širok koncept, ki nima stroge teoretske definicije, temveč služi kot splošni pojem za ohlapno združevanje številnih posameznih iniciativ, ki ne zasledujejo profitnega interesa, temveč dobrobit lokalnega in širšega okolja. Današnja bruseljska konferenca in omenjeno javno pismo združujeta različne manjše skupine, nevladne organizacije in široke reprezentativne organizacije, kot so na primer evropski sindikati.
V sklopu ideje post-rasti so od leta 2008 različne organizacije ustanovile tako imenovano Mrežo za blaginjo ali v angleščini Wellbeing Economies Alliance, znotraj katere deluje tudi raziskovalni inštitut za razvoj alternativnih makroekonomskih modelov.
Med podpisniki peticije za reformo v smeri post-rasti so tudi slovenski znanstveniki. Ti sicer niso povezani v organizacijo, temveč delujejo v različnih iniciativah.
Gibanje, združeno pod pojmom post-rasti, očitno ni projekt nove revolucije, temveč platforma za promocijo novih idej alternativne ekonomije in okoljevarstva ter podpora za posamezne iniciative. Revolucija političnoekonomskega sistema in prevrat oblasti tu morda nimata prostora, vsekakor pa bi bila zamenjava običajnih finančnih in industrijskih lobistov v Bruslju s sindikalnimi in okoljevarstvenimi dobrodošla sprememba.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj