V NAŠIH ROKAH, mogoče
Približno sto petinsedemdeset tisoč Baskov je v nedeljo mirno protestiralo. S plesom, petjem in sklenitvijo dvestokilometrske človeške verige skozi in ob mejah avtonomne regije Baskija so zahtevali razpis referenduma o neodvisnosti Baskije. Španska ustava iz leta 1978, kot je jasno pokazalo dogajanje v zvezi s katalonsko neodvisnostjo, ne dopušča delitve Španije in posledično ne omogoča referendumov o neodvisnosti. Protesta so se udeležili tudi baskovski politiki, naklonjeni neodvisnosti, in njihovi katalonski somišljeniki. Gre za prvi večji protest po majskem oznanilu ETE o razpustitvi te organizacije. Levičarska organizacija je maja v videoposnetku namreč sporočila, da želi končati konflikt s Španijo in Francijo in da od tega trenutka dalje ne bo več izražala političnih stališč ali podpirala drugih političnih akterjev.
V OFFsajdu tako o pristopu baskovskih politikov in protestnikov do doseganja večje neodvisnosti, o razpustitvi ETE in o verjetnosti bližnje spremembe ustave. Tudi paralelam s katalonskim gibanjem za neodvisnost se ne bomo mogli izogniti.
Protest, ki se je z ustvarjanjem človeške verige zgledoval po katalonskih protestih, je organizirala baskovska skupina Gure Esku Dago oziroma “V naših rokah”. Dr. Alejandro Quiroga z Univerze Newcastle predstavi skupino V naših rokah in njene povezave z ETO.
Quiroga tudi oceni pomembnost tega protesta in predstavi njegov namen.
Quiroga predstavi, sodeč po javnomnenjskih anketah, mnenje ljudi o neodvisnosti Baskije.
Quiroga nadaljuje z razlago, zakaj je smiselno, da se je protest odvil sedaj kljub nedavnemu odnosu španske vlade do katalonskih poskusov osamosvojitve.
Protest skupine V naših rokah označuje tudi prelom z do sedaj prevladujočo strategijo, ki jo je vodila največja baskovska stranka. Jose Javier Olivas Osuna z Londonskega inštituta za ekonomijo in politične znanosti pojasni, kako je vodilna baskovska stranka, Baskovska nacionalistična stranka, leta in leta pristopala do vprašanja neodvisnosti in kako sodeluje z različnimi madridskimi vladami.
Osuna razloži še, kako je baskovska vlada s pragmatičnim pristopom do centralne vlade v regiji pridobila nekatere privilegije, ki jih druge regije nimajo. Baskija ima kot vsaka avtonomna španska regija lastno policijo in izobraževalni sistem, povrh tega pa ima še poseben fiskalni dogovor, ki ga predstavi Osuna.
Osuna dodaja, da se je Baskovska nacionalistična stranka do sedaj osredotočala na krepitev že tako močne baskovske ekonomije in namesto prizadevanja za neodvisnost svojim volivcem ponujala dvig življenjskega standarda.
Osuna izpostavi, da je nedavni protest kot znak ponovnega zagona kampanje za neodvisnost Baskije bolj v skladu z idejami leve, neodvisnosti naklonjene koalicije EH Bildu, in povzame nedavno dogajanje znotraj ETE.
ETA je od ustanovitve leta 1959, torej v času diktature Francisca Franca, pa do razorožitve leta 2011 bila oborožen boj v okviru katerega je izvedla številne teroristične napade. Nato je leta 2011 naznanila konec uporabe nasilja pri boju za neodvisnost, nakar se je leta 2017 popolnoma razorožila, letos maja pa se je razpustila in tako prenehala obstajati kot organizacija. Osuna komentira, zakaj so sedaj izvedli simbolno potezo razpustitve organizacije, ki že od leta 2011 ne izvaja terorističnih napadov.
Prvega junija je zaradi izglasovane nezaupnice v parlamentu odstopila konzervativna vlada premierja Mariana Rajoya. Odstranitev Rajoyeve vlade sta podprli tako katalonska kot baskovska regionalna vlada, saj Rajoy ni bi naklonjen kakršnim koli odcepitvenim gibanjem. Nadomestila jo je socialistična vlada, katere premier Pedro Sanchez je izrazil naklonjenost ideji spremembe ustave v smer, ki bi omogočila še večjo avtonomnost regije. Osuna pojasni, o čem Sanchez govori, ko omenja, da je naklonjen spremembi ustave v prid še večji federalizaciji Španije.
Osuna razloži, zakaj se Španiji sprememba ustave še dolgo ne obeta in zakaj Sanchezovega predloga ne bodo podprle niti regionalne stranke, ki si prizadevajo za neodvisnost.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj