Valovito pokrito

Kanalu ob Soči se je danes ob treh začel shod proti širjenju obsega sežiga odpadkov v podjetju Salonit Anhovo, ki ga v sodelovanju z lokalnimi naravovarstvenimi organizacijami organizira civilna iniciativa Danes. S shodom želijo opozoriti na, po njihovem, slabo kakovost zraka v srednji Soški dolini, ki naj bi ga širjenje obsega sežiga odpadkov v podjetju še poslabšalo.

V Anhovem trenutno vsako leto v sklopu proizvodnega procesa sežgejo dobrih 100 tisoč ton odpadkov, ki jih večinoma uvozijo iz tujine. Lani so v podjetju na Agencijo Republike Slovenije za okolje naslovili prošnjo za povečanje dovoljenja za sežig na 135 tisoč ton odpadkov letno, kar pomeni povečanje za več kot četrtino. Sežig omenjenih odpadkov, od katerih je dobra petina označenih kot nevarnih odpadkov, v ozračje poleg ogljikovega dioksida in pepela spušča tudi večje količine nevarnih snovi. Izpust snovi je posebno problematičen na območju, ki ga je podjetje v preteklosti obremenilo z izdelavo azbestnih kritin oziroma salonitk, kot pojasnjuje član civilne iniciative Danes Miha Stegel.

izjava

Njihove ugotovitve je podprla tudi peticija, ki jo je podpisalo 500 regionalnih zdravnikov.

izjava

Da je primer onesnaževanja nesprejemljiv, se strinja član poslanske skupine stranke Levica Luka Mesec, v kateri so za obravnavo primera sežiga smeti v Anhovem sklicali tudi nujno sejo parlamentarnega odbora za infrastrukturo, okolje in prostor.

izjava

Paradoksalno podjetju ni treba slediti strogim omejitvam izpustov, ki jih morajo upoštevati sežigalnice odpadkov, saj za sosežig, kot je zakonsko opredeljena njihova dejavnost, veljajo drugačna, manj stroga določila. V Anhovem lahko tako v zrak spustijo 58-krat več ogljikovih oksidov, tisočkrat več organskih spojin in 22-krat več žveplovih oksidov kot največja sežigalnica odpadkov v Celju. Poleg omenjenih v ozračje vsako leto izpustijo tudi več kot 2,5 tone benzena, a delujejo povsem v skladu z zakonodajo. 

izjava

Vodstvo podjetja, ki ni našlo časa za pogovor z nami, je v izjavi za javnost zapisalo, da sicer “z razumevanjem sprejemamo skrb zdravniške stroke in smo pripravljeni tvorno sodelovati z civilno družbo”. “Moja osebna zaveza in zaveza sodelavcev je, da bomo pri tem tvorno sodelovali. Potrebujemo dialog, ki bo transparenten in bo temeljil na podatkih ter hkrati omogočal celovito informacijo tako prebivalcem kot tudi zaposlenim," pa je dogajanje komentiral predsednik uprave Salonita Julijan Fortunat. V podjetju trdijo, da je cementarna med 10 odstotki okolju najbolj prijaznih cementarn v Evropi in da uporabljajo vso razpoložljivo tehnologijo za zmanjšanje vpliva sežiga odpadkov na okolje. Podjetje je sicer, tudi zaradi poceni goriva v obliki odpadkov, lani ustvarilo 17 milijonov čistega dobička.

Organizatorji in udeleženci shoda sicer ne pričakujejo večjih sprememb stališča občinskega sveta in vodstva občine, ki so naklonjeni sodelovanju z vodstvom podjetja. Predstavnica iniciative Mateja Sattler se boji, “da bo šlo samo še za en ping pong med Salonitom Anhovo in občino, te dialoge pa poznamo že iz preteklosti". Kljub temu se udeleženci zbora nadejajo, da bodo odločevalci prisluhnili njihovim zahtevam.

izjava

Kot pravi Mesec, bodo na seji odbora zahtevali zavrnitev prošnje za širjenje sežiga odpadkov in pristojno inšpekcijo pozvali, naj preveri ukrepe, ki jih podjetje uporablja za zmanjšanje vpliva izpustov na okolje. A ker področje sosežiga urejajo podzakonski akti, brez vladnega sodelovanja ne morejo spreminjati uredb.

izjava

Zaenkrat je torej vse odvisno od agencije za okolje, kjer bodo odločali o prihodnosti širjenja sežiga v Anhovem. Tamkajšnji prebivalci so sicer leta 2001 odločali o možnosti sežiga odpadkov v Anhovem in jo z večino zavrnili. Podjetje je kljub temu pet let kasneje dobilo vsa potrebna dovoljenja za sežig odpadkov, kar ni dober znak za prihodnost ozračja srednje Soške doline.