Večni župani
V prvem krogu lokalnih volitev so volivci v 156 občinah že izvolili župana, medtem ko bo v 56 občinah potreben drugi krog. V današnjem Offsajdu se bomo osredotočili na podatek, ki govori o tem, da so slovenski občani z delom sedanjih županov v povprečju očitno zadovoljni. Ponoven mandat so volivci namreč že zaupali 134-im županom, še 32 pa jih bo za to imelo možnost v drugem krogu volitev. Ob tem je zanimiv tudi pojav županov, ki so na svojem položaju že od ustanovitve občin dalje. 11 je namreč bilo takih, ki županski stol zasedajo že od leta 1994 oziroma od prvih lokalnih volitev v samostojni Sloveniji. Vseh 11 je kandidiralo tudi tokrat, po neuradnih rezultatih pa novega mandata ni uspelo dobiti Antonu Törnarju, dosedanjemu županu občine Črenšovci, ter Ivanu Princesu iz občine Vipava. Ostalih devet je zmago že doseglo, najbolj prepričljivo župan občine Zagorje ob Savi, Matjaž Švagan z 78 odstotki vseh glasov.
Visoka uspešnost županov, ki so na svojih položajih od ustanovitev občin dalje, ni presenetljiva. Kot nam je povedal Miro Haček s Fakultete za družbene vede, takšni župani pogosto zmagajo že v prvem krogu z veliko prednostjo, razloge za njihove izvolitve pa vidi predvsem v zadovoljstvu občanov. Občine, v katerih ti župani delujejo, naj bi delovale dobro, občani so zadovoljni z javnimi storitvami.
Obenem po daljšem obdobju delovanja župani pridobijo izkušnje, ki predstavljajo nov razlog za njihovo “nepremagljivost” na volitvah. Alem Maksuti z Inštituta za politični menedžment v Ljubljani se ne strinja, da volivci vedno “nagradijo” dobro delo županov, pač pa je bolj pomembna njihova prepoznavnost in kako uspejo predstaviti svoje delo.
Pri tem lahko opazimo, da je “večno” županovanje v glavnem pojav manjših občin, seveda pa lahko župane z dolgoletnim stažem opazimo tudi v nekaterih mestnih občinah. Nenazadnje je ljubljanski župan Zoran Janković prvi mandat dobil že leta 2006, Boris Popovič pa je župan občine Koper že od leta 2002 dalje - čeprav se bo tokrat za zmago moral pomeriti še v drugem krogu.
Med županskimi kandidati v štajerskih občinah, ki so na svojem položaju vztrajali najdlje časa, je bil med drugim župan občine Benedikt Milan Gumzar, ki je na položaj prišel ob ustanovitvi občine leta 1998, tokrat pa se za kandidaturo ni odločil. Pojasnil nam je, zakaj.
Župani funkcijo lahko opravljajo v nedogled, saj v Sloveniji omejitev pri županskih mandatih ni. Pri tem se pojavljajo deljena mnenja glede tega, ali se mora zakon o lokalni samoupravi spremeniti na ta način, da bi takšno omejitev uvedli. Miro Haček se s takim predlogom ne strinja, a verjame, da lahko v primeru dolgoletnih županskih mandatov pride do zlorabe pooblastil. V Sloveniji naj bi se to videlo na primerih večjih občin, a se zlorabe dogajajo tudi drugje, kjer pa primeri niso tako odmevni zaradi bistveno manjšega proračuna občin. Da do tega ne bi prihajalo, bi svojo vlogo morali opraviti računsko sodišče, ministrstvo za finance in nenazadnje volivci.
Mnenja, da omejitev mandatov ni potrebna, je tudi Gumzar.
Slovenija glede svoje ureditve nikakor ni unikatna v Evropi, saj so le redke države, ki poznajo takšno omejitev županovanja. Simona Kukovič, ki deluje na Fakulteti za družbene vede in je prav tako proti omejitvam mandatom, kot primer lokalne samouprave omeni Nizozemsko, kjer županov ne volijo.
Nizozemska je s tem po mnenju Kukovič primer države, kjer dobre župane nagradijo s tem, da jih ponovno imenujejo na funkcijo, omejitev mandatov pa naj posledično ne bi bila smiselna. Na idejo omejevanja mandatov bolj pozitivno gleda Maksuti, četudi se zaveda njenih pomanjkljivosti.
Maksuti prav tako vidi težave v primerjanju Slovenije z ostalimi evropskimi državami.
Drugi krog lokalnih volitev bo potekal 2. decembra, dva tedna volilne kampanje tako čakata še kandidate v 56 občinah, tudi šestih mestnih.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj