Vild svin hegnet*
Ob tem zvoku se je sleherni danski poslušalec Radia Študent zdrznil. Tako se namreč oglaša strah in trepet celotne Kraljevine Danske, divji prašič. Divji sorodnik kralja živali sicer že prebiva na Danskem, nevarnost predstavljajo predvsem divjesvinjski predstavniki iz Nemčije. Nemški prašiči bi lahko v kraljevino prinesli virus afriške prašičje gripe, trdijo danski vladni predstavniki. V obrambo pred migrantskimi divjimi prašiči so tako v samo 10 mesecih zgradili ograjo po celotni 70-kilometrski meji z Nemčijo. Visoka je meter in pol, kar je ravno prav visoko, da je prašič ne more preskočiti. Takšna ograja pa bi lahko omejevala tudi druge živali in celo, šengenski bog ne daj, ljudi. A projektanti so razmišljali tudi o tem - vsakih sto metrov je 20-centimetrska odprtina za manjše živali, postavljene pa so tudi stopnice za ljudi.
Strah pred afriško prašičjo kugo se je vzpostavil v začetku prejšnjega stoletja, ko naj bi virus izbruhnil v Keniji. V Evropo se je prenesel že leta 1957 na Portugalskem, v zadnjih letih pa krade spanec tudi živinorejcem v Belgiji, Latviji, Slovaški, Madžarski in še kje. V Nemčiji sicer ne, a Danska ničesar ne prepušča naključju. Svinjska industrija v kraljevini nekdanjega kraljeviča Hamleta ima stoletno tradicijo, na pet tisoč farmah letno zakoljejo več kot 28 milijonov prašičev. Kuga bi tako lahko povzročila ogromno škodo v gospodarstvu, kjer prašičereja predstavlja 50 odstotkov kmetijskega izvoza. Srečko Žerjav, direktor Strokovne službe Lovske zveze Slovenije, predstavi nevarnost virusa za okolje in gospodarstvo.
Divje svinje veliko migrirajo in jih bodo ˝tehnične ovire˝ zagotovo v neki meri zaustavile. Seveda lahko divji prašiči tudi plavajo, meja med Nemčijo in Dansko pa jim omogoča številne vodne poti mimo ograje.
Tudi če je divjim prašičem preseljevanje onemogočeno, pa ograja ne more zajeziti virusa prašičje kuge. Veliko nevarnejše je človekovo delovanje, opozarja Žerjav.
V nesrečnem primeru, da se prašičja kuga razvije, Evropska agencija za varno hrano svetuje izolacijo okolja, kjer so okužene živali prebivale. Pojasni Žerjav.
Obstaja veliko učinkovitejša preventiva pred virusom afriške svinjske kuge, kot je postavljanje žic in ograj.
Temu seveda odločno ugovarja predsedstvo Svetovnega združenja prašičev, veprov in divjih svinj. Pomisleke in možne alternativne metode predstavi Vrhovni Prašič.
V Sloveniji zaenkrat, podobno kot na Danskem, še ni zabeleženih okužb. Največja nevarnost nam verjetno grozi iz smeri Madžarske, na Hrvaškem virusa še ni, ograjo pa imamo že pripravljeno. Lovska zveza Slovenije že pred dvema letoma vlado pozvala k pripravi strategije za preprečitev izbruha virusa, a zakonodaja še ni popolnoma pripravljena.
A ne pozabite, največjo odgovornost za prenašanje virusa afriške svinjske kuge nosimo ljudje. Zato, cenjene poslušalke in poslušalci, pozorni bodite, da hrano, predvsem svinjsko meso, pojeste v popolnosti. Vsak zavržen kos lahko sproži pandemijo afriške svinjske kuge. Če pa ste že po naključju nakupili preveč svinjine, jo lahko v prazničnem času donirate aktualnopolitični redakciji Radia Študent.
*ograja za divje prašiče
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj