Vizumsko razoroževanje

Zunanje ministrice in ministri držav Evropske unije so se včeraj sestali v Pragi, kjer so dosegli dogovor glede zamrznitve sporazuma o poenostavljenem izdajanju vizumov. Ruski državljani in državljanke so se lahko od začetka ruske invazije na Ukrajino relativno enostavno gibali po državah Evropske unije, z zamrznitvijo dogovora iz leta 2007 pa jim bo to oteženo. Po besedah visokega zunanjepolitičnega predstavnika Unije Josepa Borrella se je od sredine julija priliv oseb z ruskim potnim listom v Evropsko unijo močno povečal, kar je označil za varnostno grožnjo državam, ki si z Rusijo delijo celinsko mejo. Evropska unija je sicer kmalu po začetku ruske agresije zamrznila sporazum o poenostavitvi vizumskih postopkov za uradnike in podjetnike, do širšega konsenza med državami Evropske unije glede civilnega prebivalstva pa ni prišlo. Dostop do vizumov so otežile ali popolnoma onemogočile le nekatere države, ki mejijo na Rusijo – to so sredi avgusta s popolnim prenehanjem podeljevanja vizumov denimo storili v Estoniji, Latviji in Litvi. Včerajšnji dogovor evropskih zunanjepolitičnih veljakov pa ne sledi pobudam držav, ki so predlagale popolno prepoved izdajanja vizumov, temveč bodo postopki le dražji in dolgotrajnejši, razloži bruseljski dopisnik časnika Delo, Peter Žerjavič.

izjava

Ruske državljanke in državljani so za postopke izdajanja vizumov odslej odšteli petintrideset evrov, po včerajšnjem dogovoru pa bodo za dovoljenja za vstop v Evropsko unijo plačali osemdeset evrov. A otežen dostop do vizumov se ne bo nujno nanašal na vse ruske državljane in državljanke, saj naj bi po besedah slovenske zunanje ministrice Tanje Fajon obstajala razlika med navadnimi državljani in tistimi, ki podpirajo agresijo. 

izjava

Največje število oseb z ruskim potnim listom je meje Evropske unije po začetku vojne v Ukrajini prestopilo preko Estonije in Finske. Po podatkih Frontexa oziroma Evropske agencije za mejno in obalno stražo je severovzhodne schengenske meje prečkalo okoli milijon Rusov ter Rusinj. Poleg že omenjenih Estonije in Finske so veliko število prečkanj zabeležili na Poljskem, v Litvi in Latviji. Slednje države so že prenehale izdajati vizume in so pričakovale, da bodo temu sledile tudi preostale države. Posledično so bila mnenja glede skupnega ukrepa precej deljena – drakonskim prepovedim izdajanja vizumov sta najbolj nasprotovali Francija in Nemčija, zadržke pa je imela tudi Slovenija.

izjava

Po mnenju Petra Žerjaviča sta imeli Francija in Nemčija pri tovrstnih sankcijah usmerjenih proti Rusiji pokroviteljski odnos do baltskih držav.

izjava

Prvi državi Evropske unije, ki sta popolnoma prenehali z izdajanjem vizumov, sta bili konec februarja Litva in Latvija. Pred dvema tednoma pa se je tega poslužila tudi Estonija, ki je sicer uvedla tudi popolno prepoved vstopa ruskih državljank in državljanov z veljavnim estonskim vizumom. Finska pa bo z današnjim dnem izdajo vizumov omejila za devetdeset odstotkov. Kljub temu da včerajšnji neformalni dogovor predvideva le oteženo pridobivanje vizumov, lahko vsaka država – skladno z evropsko zakonodajo – po svoji volji ukrepa glede podeljevanja dovoljenj za prestop schengenske meje. 

izjava

Kljub vztrajanju baltskih držav, ki so pozvale k popolni prepovedi izdajanja vizumov, soglasja za tovrstne omejitve med državami Evropske unije ni bilo, povzame ministrica Fajon.

izjava

Zunanji ministri in ministrice so sprejeli le političen dogovor, Evropska komisija pa mora sedaj pripraviti usmeritve, ki bodo včerajšnji dogovor še formalizirale.

izjava

Ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba je napoved zamrznitve vizumskega sporazuma z Rusijo označil za polovičen ukrep, Rusija pa je že zagrozila s povračilnimi ukrepi. Ti bi lahko bili še drástičnejši, če bi države Evropske unije podobno ukrepale tudi glede dvanajstih milijonov ruskih državljank ter državljanov, ki se trenutno nahajajo v EU in imajo veljavne vizume. Evropska komisija se tovrstnega vprašanja še ni dotaknila, težko pa bi bilo verjeti, da bi se moralo teh dvanajst milijonov ljudi vrniti v Rusijo.

 

Naslovna fotografija: wikimedia commons