Voda na kamen, poplava
Spodnji tok reke Save, ki ga med Sevnico in Brežicami napaja več pritokov, bo še nekaj časa ostal brez hidroelektrarne Mokrice. Gradnjo zadnje izmed petih hidroelektrarn, ki jih podjetje Hidroelektrarne na Spodnji Savi, družba slovenske elektroenergetske skupine GEN, gradi od leta 2006, je zaustavilo Upravno sodišče Republike Slovenije. To je včeraj projektu odpravilo okoljevarstveno soglasje in vrnilo zadevo v ponovni postopek na Agencijo RS za okolje. Upravno sodišče je sledilo pritožbi ljubljanskega Društva za preučevanje rib Slovenije in lani izdano okoljevarstveno soglasje za gradnjo hidroelektrarne Mokrice konec marca vrnilo v ponovni postopek in dodelavo. To bo gradnjo HE Mokrice in hkratne protipoplavne zaščite, ki jo gradi državno podjetje INFRA, zavrlo za nedoločen čas.
Prebivalci občine Brežice, ki so ob večjih poplavah leta 2010 utrpeli škodo na gospodarskih in stanovanjskih poslopjih, svarijo, da odlog gradnje pomeni večjo stopnjo poplavnega tveganja na območju. Pojasni Ivan Molan, župan Občine Brežice.
Andreja Slameršek, predsednica Društva za preučevanje rib Slovenije, ki skupaj z drugimi nevladnimi organizacijami ter nekaterimi krajani izgradnji hidroelektrarne Mokrice nasprotuje, na drugi strani izpostavlja škodljive učinke, ki bi jih izgradnja imela na preživetje ribjih staležev v porečju spodnje Save in Krke.
Slameršek pojasni, kakšni so nujni minimalni pogoji za ohranjanje biotske raznovrstnosti rib.
Izgradnja HE Mokrice je imela že veliko spremenjenih datumov. Najprej bi jo morali končati leta 2017, potem 2019, zadnji predvideni datum je bil leta 2022. Okoljevarstvene zaplete pri njeni izgradnji je s predlogi namembnih zakonov večkrat poskusila rešiti država. Marca leta 2018 je Državnemu zboru v obravnavo poslala Predlog zakona o načinu izgradnje infrastrukture in pogojih koncesije za izkoriščanje energetskega potenciala srednje Save. Predvideval je gradnjo devetih velikih hidroelektrarn, od tega tri v vplivnem okoljevarstvenem območju Natura 2000: HE Renke, Trbovlje in Suhadol, šest pa v območju Natura 2000: HE Ježica, Šentjakob, Zalog, Jevnica, Kresnice in Ponoviče. Zakon v DZ po posredovanju nevladnih organizacij ni bil sprejet. Država je tako februarja letos poskusila gradnjo sprožiti z Osnutkom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pogojih koncesije za izkoriščanje energetskega potenciala spodnje Save, ki pa se po besedah Andreje Slameršek ne razlikuje dosti od prvotnega.
Da gre pri izgradnji hidroelektrarne Mokrice predvsem za vprašanje poplavne varnosti, izpostavlja brežiški župan Ivan Molan.
Izjava
Če bi želeli zagotoviti protipoplavno varnost, bi morali poleg izgradnje HE Mokrice tudi poglobiti strugi rek Krke in Save.
Celotna naložba hidroelektrarne Mokrice naj bi skupaj z davkom stala nekaj več kot 181 milijonov evrov. Energetski del naj bi stal skoraj 102 milijona evrov, državno podjetje Elektro Slovenija bi v energetsko omrežje za to naložbo vložilo nekaj več kot 4,24 milijona evrov. Infrastrukturni del z mokriško vodno akumulacijo, gradnja protipoplavne zaščite in druge infrastrukture, ki jih bi gradilo podjetje INFRA, pa naj bi stali nekaj več kot 75 milijonov evrov.
Denar za energetski del hidroelektrarne Mokrice bi v slabi tretjini zagotovila družba Hidroelektrarne na Spodnji Savi, preostanek bi pokrili z naknadnimi vplačili družbenikov, predvsem Gen energije in Holdinga slovenskih elektrarn. Infrastrukturni del pa bi pokrili z denarjem sklada za vode, sklada za podnebne spremembe, z državnim vložkom in drugimi viri. Andreja Slameršek ob tem izpostavlja, da pri izgradnji HE Mokrice v prvi vrsti ne gre za zagotavljanje poplavne varnosti prebivalcem Brežic in okoliških vasi, temveč predvsem za donosen gradbeni in energetski posel.
V to naj bi bila vključena tudi predstavniki lokalne skupnosti. Andrej Vizjak, nekdanji gospodarski minister v Janševi vladi med letoma 2004 in 2008, pred tem pa župan občine Brežice, danes sedi v njenem občinskem svetu. Leta 2014 je dobil zaposlitev v podjetju Hidroelektrarne Spodnje Save in bil osebno zadolžen za izpeljavo projekta HE Mokrice.
Župan Brežic temu ostro nasprotuje. Pravi, da sta protipoplavni in energetski del projekta neločljivo povezana.
Za Vojka Sotoška, direktorja podjetja Infra iz Leskovca pri Krškem, razsodba pomeni, da se bodo priprave na gradnjo upočasnile. Za koliko časa se bodo po sodni odločitvi podaljšali pripravljalni postopki in se bo tako v prihodnost pomaknil začetek gradnje, po njegovem mnenju za zdaj ni mogoče napovedati. Vseeno zagotavlja, da so se pri pripravi projekta upoštevali vsi okoljski standardi.
Ivan Molan vidi težavo v odlogu izgradnje HE Mokrice predvsem v nepripravljenosti nevladnih organizacij za iskanje kompromisov med pravicami živali in ljudi do varnega življenja.
Možne rešitve glede izgradnje HE Mokrice bo tako jutri na novinarski konferenci v Brežicah poleg obeh sogovornikov današnjega OFFsajda predstavil tudi Bogdan Barbič, direktor Hidroelektrarne na Spodnji Savi. Predstavnic nevladnikov in njihovih mnenj pa takrat ne bomo slišali.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentarji
Poplavno varnost bi prebivalci že zdavnaj imeli, če ... Če ne bi energetski lobi to pretkano vpletel v postopek izgradnje verige HE, za katerega dobro vedo, da ne pije vode. Okoljevarstveno soglasje je bilo pridobljeno na nezakonit način (tko pravi sodišče) na podlagi kupljene presoje ki je za razliko od prave (ta je pokazala uničevalne posledice) na željo plačnika naredila na podlagi istih podatkov diametralno nasprotne zaključke. Sedaj ko lobiju ne gre vse po umazanih načrtih, pa jokajo pred mediji in se zgovarjajo na poplavno varnost. Krokodilje solze! Za HE Brežice so državi pobrali preko 20 M evrov iz "podnebnega sklada" za financiranje stvari, ki bi jih morali energetiki. Pravi podnebni ukrepi pa so na nuli.
Komentiraj