Vojaške malhe se polnijo, kaj pa ostalo?
Večina sveta je še vedno v primežu globalne pandemije, vendar to določenih področij na globalni ravni še ni resneje prizadelo. Mednje vsekakor spada področje obrambe in z njo povezane industrije. Seveda, ko govorimo o izdatkih za vojsko, govorimo o širokem področju potreb od nabave novih bojnih sredstev do usposabljanja in plačevanja vojaškega osebja.
Poročilo, ki ga je izdal Inštitut za mirovne raziskave v Stockholmu, izpostavlja, da so se v letu 2020 izdatki za obrambo povečali na več kot bilijon in pol evrov ali nekaj manj kot 2 in pol odstotka svetovnega BDP-ja. Po njihovih podatkih gre za največjo porabo finančnih sredstev za obrambo po letu 1988, ko so začeli z zbiranjem podatkov. Poraba se je povečala v vseh regijah sveta, čeprav ne v vseh državah, Brazilija in Južna Koreja sta na primer finančna sredstva v preteklem letu zmanjšali. Kot največji investitorji v obrambo prednjačijo Združene države Amerike, Kitajska, Indija, Rusija in Velika Britanija, katerih poraba znese 62 odstotkov celotne porabe. Izredni profesor obramboslovja s Fakultete za družbene vede, Vladimir Prebilič, vidi razlog za povečanje vojaških investicij tudi v negotovi globalni geopolitični sliki.
Toda razlog za povečanje investicij v obrambo ni zgolj v kopičenju oborožitve in enot v globalni igri vpliva, temveč se investicije povečujejo tudi zaradi vse večjih stroškov modernizacije ali reorganizacije vojske ter izboljšanja položaja vojaškega osebja. Tako doktor Diego Lopes da Silva, raziskovalec, ki sodeluje v programu pregleda orožarske in vojaške porabe stockholmskega Inštituta za mirovne raziskave, pove, da izdatki za obrambo rastejo skoraj neprekinjeno od začetka tega tisočletja. Povečanje izdatkov se je nekoliko ustavilo le v času ekonomske krize, ki se je začela leta 2008.
Pri izdatkih za obrambo imamo opraviti z različnimi dejavnostmi, ki od skupnega zneska dobijo različno količino finančnih sredstev. Poleg nakupovanja oborožitve in modernizacije vojaških sil sta poglavitni še področji fiksnih stroškov, ki zajema plače vojaškega osebja in področje razvoja. Kaj vse zajema proračun za obrambo, predstavi Prebilič.
Kot dodaja Prebilič, delež sredstev, ki se jih nameni za vojaško osebje, kaže, da je življenje vsakega vojaka zelo politično pomembno in da ta pomen prepoznava tudi civilna družba. Hkrati pa se zaradi tega razvija tudi nove tehnologije, ki bi zamenjale vojaka na samem bojišču, saj bi bilo za državo to bolj ugodno, tako finančno, še bolj pa z vidika javnega mnenja.
Čeprav obrambni izdatki nudijo zaslombo državi, da se brani in odziva na grožnje, je povečanje vojaških sil in sredstev za obrambo vprašljivo posebej v času pandemije. V času, ko državam primanjkuje sredstev za zdravstvo, spodbujanje gospodarstva in nenazadnje odpravljanje posledic prejšnjih vojaških spopadov. Kot poudari Lopes da Silva, je pred državami in družbami resen izziv, kako uravnavati različne potrebe.
Oboroževalne vojne, v kakršno se trenutno vedno bolj zapletata Kitajska, ki povečuje in izboljšuje svojo mornarico ter dele kopenske vojske, ter ZDA, ki trenutno več pozornosti namenja zamenjavi letalonosilk ter novim tipom letal, niso več le zgodovinsko dejstvo hladne vojne. Vendar so se ponekod po svetu ustvarili tudi mehanizmi, ki omogočajo lažje soočanje z varnostnimi dilemami in oboroževalnimi vojnami. Vse troje predstavi Prebilič.
Ne glede na realne potrebe po tem lahko torej pričakujemo, da se bo trend večanja porabe za obrambo globalno nadaljeval. Ob tem je težko z izgovorom obrambe opravičiti dejstvo, da orožje kopiči peščica držav, ki imajo hkrati jasne geopolitične interese. Upamo pa lahko, da bo kmalu poleg denarja za vojaške izdatke tega dovolj tudi za druge pomembne aspekte delovanja družbe, saj je vsak od njih pomemben za njeno delovanje.
Odpoved: OFFsajd je pripravil vajenec Dominik, ki mu je pištolo v hrbet potiskal Koruza.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj