Vojno dobičkarstvo po hrvaško

Potem ko se je hrvaško podjetje Ina znašlo v središču korupcijskega škandala, je danes odstopil predsednik uprave podjetja, Sandor Fasimon. Hrvaška policija ter Urad za preprečevanje korupcije in organiziranega kriminala, krajše Uskok, sta konec avgusta aretirala pet članov uprave naftno-plinskega podjetja Ina, saj naj bi podjetje oškodovali za okrog milijardo kun oziroma okrog 132 milijonov evrov.

Med pridržanimi je tudi direktor oddelka Ine za naravni plin, Damir Škugor, ki je tudi član vladajoče stranke Hrvaška demokratska skupnost, krajše HDZ. Obtoženi so tudi njegov oče Dane Škugor, lastnika podjetja OMS upravljanje, Goran Husić in Josip Šurjak, ter predsednica uprave družbe Plinarna istočne Slavonije, Marija Ratkić. Sodniki so osumljencem odredili enomesečni preiskovalni pripor, a je Dane Škugor na prostosti že od ponedeljka. Osumljeni so, da so Ino oškodovali, ko je podjetje plin pod tržno ceno prodajalo podjetju OMS upravljanje, to pa je plin v tujino prodajalo po tržnih cenah.

Uskok je v soboto že zamrznil 813 milijonov kun na 16 bančnih računih. Zaslužek od izkoriščanja cen so osumljeni vlagali v nepremičnine, večina denarja pa je pristala na računu Daneta Škugorja. 

Največji posamezni delničar Ine je madžarsko plinsko in naftno podjetje MOL. Ta ima 49 odstotkov delnic, 45 odstotkov delnic pa ima v lasti hrvaška država. Več o vlogi Ine na hrvaškem trgu zemeljskega plina pojasni hrvaški politični komentator Davor Gjenero.  

Izjava 1

Osumljeni naj bi se dogovorili, da je Ina prek družbe Plinarna istočne Slavonije podjetju OMS upravljanje prodajala plin po netržno nizkih cenah. Dogovorjena cena je znašala nekaj manj kot 20 evrov na megavatno uro. OMS je nato plin prodajal v tujino za 210 evrov na megavatno uro. Kako točno so nastali dobički, pojasni sogovornik. 

Izjava 2

Gjenero sicer poudarja, da ne gre za edini škandal v zgodovini delovanja Ine. V medijih najbolj odmeven je bil primer iz šestdesetih let.

Izjava 3

Zakaj je torej do afere prišlo prav zdaj? 

Izjava 4

Hrvaški premier Andrej Plenković je sicer že leta 2016 napovedal, da bo vlada od podjetja MOL odkupila delež Ine, a postopek odkupa še ni končan, saj je hrvaška vlada lani začasno prekinila odkupovanje delnic. Podjetje sicer že od leta 2006 ni več v večinski lasti države. Kljub temu imata država in trenutno vladajoča HDZ v podjetju pomembno vlogo. Strukturo podjetja in uprave razloži sogovornik. 

Izjava 5

Izjava 6

Premier Andrej Plenković je že pred dobrim tednom upravo Ine pozval k odstopu. Zdi se, da želita z odstopi podjetje in HDZ predvsem oprati svoj ugled. Opozicija je namreč k odstopu pozvala celotno vlado, saj trdi, da so v podjetju za nadzor odgovorni prav člani HDZ-ja. Zato je pomembno vprašanje, kakšna je v resnici povezava med stranko HDZ, katere član je tudi Damir Škugor, in vodstvom podjetja.

Izjava 7
Sandor Fasimon, predsednik uprave Ine, je ob svojem odstopu dejal, da je Ina v zadnjih desetih letih splezala iz krize, v kateri je bila na robu stečaja, do finančne stabilnosti. O Škugorjevih dejanjih je dejal, da ne predstavljajo identitete Ine. »To ni Ina, to nismo mi.«

Foto 1: Ina.hr, Foto 2: Novi list