Vrabcem žvižgat
Zadnje čase je v javno razpravo pogosto prišla tema odstrela zveri in divjadi oziroma problematika krivolova v slovenskih gozdovih. Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije pa je pretekli teden izdalo tudi poročilo o krivolovu ptic. Poročilo je plod projekta, ki ga na balkanski ptičji selitveni poti koordinira nemška organizacija Euronatur. Dosedanje prepričanje stroke o problematiki je bilo, da krivolov ptic v naših gozdovih ni večji problem. Velike količine zaseženih nezakonito ulovljenih ptic pevk, ki jih je slovenska policija včasih zajela na meji, pa so bile povečini označene kot tranzitno blago.
Novo poročilo ugotavlja, da situacija ni tako rožnata, kot smo sprva mislili, in da je krivolov na ptice precej pogost tudi pri nas. Več o projektu Tjaša Zagoršek, koordinatorka projekta Adriatic Flyway 4.
Primarni cilj projekta je bilo združevanje različnih baz podatkov o krivolovu z drugimi viri informacij v celovito podatkovno podobo o težavi.
Kot že omenjeno, so stroko podatki neprijetno presenetili.
V Sloveniji se poleg šestih vrst ptic, ki jih je v posebno določenih lovskih sezonah dovoljeno loviti, ilegalno lovi predvsem večje ribojede ptice, ujede in ptice pevke.
Sploh omenjeni italijanski kulinarični trg konzumira večino ptic pevk, ulovljenih v Sloveniji. K takšni razširjenosti lova na ptice v Sloveniji in na Balkanu prispeva tudi njihovo obnašanje med selitvijo.
Kot pove Zagoršek, je razlogov za lov na ptice več.
Čeprav poročilo ugotavlja, da je lova na ptice v Sloveniji več, kot smo do sedaj predvidevali, je Slovenija še vedno pretežno tranzitna država za ptice, ulovljene na Balkanu.
Nadzor nad gozdom je tako kot pri drugih oblikah krivolova prepuščen predvsem pristojni inšpekciji, ki pa se pogosto zanaša na lovske družine in naključne očividce. Kazni za tiste, ki jih pri krivolovu zasačimo, pa so po besedah Zagoršek premile.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj