Vse o češkem papirju
Država prodaja papirniško družbo Vipap Videm Krško. 95,6-odstotni delež družbe, ki letos obeležuje 80 let od nastanka, bo tako predvidoma v kratkem prešel v zasebne roke. Kupec je - kot smo že vajeni - tujec, a v tem primeru je tujec tudi prodajalec. Lastnik Vipapa kakopak ni slovenska država, pač pa češko ministrstvo za finance. To se poskuša neupešno odreči lastništvu že vse od leta 2008, ko je prevzelo nadzor od češke banke ČSOB, ki je kupila Vipap osem let prej od Investicijske in poštne banke Praga.
Portal Siol, ki danes poroča o podrobnostih posla, pojasnjuje, da je bojda k prihodu Čehov v Krško leta ‘98 prispevalo prijateljstvo med tedanjim predsednikom Slovenije Milanom Kučanom in predsednikom Češke Vaclavom Havlom.
Kot je očitno v Posavju že tradicija, bo tudi novi lastnik češki. RIDG Holding združuje investicijsko skupino Portiva, ki jo je ustanovila podjetnica Iva Štasna, ter svetovalno podjetje IPIDC Miroslave Hrnčirove.
Vipap,največji proizvajalec papirja v Sloveniji, ki je v 70. letih imel okoli 4000 delavcev, se je v minulem desetletju spopadal s hudimi finančnimi težavami in trenutno zaposluje le 380 ljudi. Finančni izgledi posavske tovarne so se sicer od leta 2017 nekoliko izboljšali. Letno proizvede okoli 200 tisoč ton papirja in je ena izmed šestih slovenskih papirnic. Ostale so: Goričane, tovarna papirja Medvode, Količevo Karton, Paloma, Radeče Papir Nova in Papirnica Vevče.
Petra Prebil Bašin, direktorica Združenja papirne in papirno predelovalne industrije, ki deluje pod okriljem Gospodarske zbornice Slovenije, predstavi značilnosti šestih slovenskih papirnic, ki zaposlujejo okrog 2000 ljudi.
Mateja Mešl, direktorica ljubljanskega Inštituta za celulozo in papir, oceni stanje papirniške industrije v Sloveniji in izpostavi njene težave.
Poleg stroška energijske porabe pa je papirna industrija v Sloveniji močno odvisna od svetovne cene surovin. O zunanjih vplivih na proizvodnjo Peter Drakulić, Vipapov predstavnik za odnose z javnostmi.
Šest slovenskih papirnic, ki za proizvodnjo papirja uporabljajo odpadni papir, celulozo ali pa v manjši meri les, večino surovin odkupi iz sosednjih držav. Zakaj papirnice ne uporabljajo več slovenskih surovin, pojasni Mateja Mešl.
Vipap tako večinsko papir izdeluje iz odpadnega papirja. O trgu starega papirja Drakulić.
Drakulić pojasni, zakaj je Kitajska do nedavnega odkupovala toliko odpadnega papirja in zakaj si posledično lahko privošči odkup odpadnega papirja po nižji ceni.
Poleg vprašanja sortiranja je vzrok visoke odkupne cene slovenskega odpadnega papirja oziroma nižje cene v sosednjih državah tudi majhnost slovenskega trga.
Šest slovenskih papirnic tako večino izdelkov izvozi, uvozi pa vso celulozo, saj je podjetje Vipap od leta 2006 ne izdeluje več. Cena celuloze, glavne surovine pri izdelavi papirja, je leta 2018 dosegla rekordno višino. Petra Bašin pojasni vzroke.
Papirnica Vipap je do leta 2006 poleg papirja proizvajala tudi celulozo, glavno sestavino večine slovenskega papirja. O vzrokih za zaprtje tega oddelka tovarne Drakulič. Citiramo: “Na kratko bi lahko odgovoril z “ekonomika in ekologija”. Glede na tehnično-tehnološko stanje naprav in opreme za proizvodnjo celuloze po kemičnem postopku je bilo jasno, da bi morebitna posodobitev - ali celo sprememba tehnologije - zahtevala ogromna vlaganja za doseganje vedno strožjih okoljevarstvenih standardov. Takratni lastnik se je na podlagi več analiz odločil za nadaljnje posodabljanje proizvodnje papirja in prehod na proizvodnjo pretežno recikliranih papirjev.” Konec citata.
Podjetje Vipap je tako do leta 2006 opravljalo ključno nalogo znotraj slovenskega papirniškega trga, saj je zmanjševalo slovensko odvisnost od svetovne cene celuloze. Novi lastnik zaenkrat ponovne proizvodnje celuloze ne načrtuje.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj