Vse o Romih, a nič z njimi

11 županov in županij dolenjskih, belokranjskih in posavskih občin je po več mesecih kampanje naposled v državni zbor vložilo predloge sprememb socialne zakonodaje. Pod sloganom »Za otroke iz težavnih socialnih okolij« so na občinah zbirali podpise volivcev pod predloge sprememb štirih zakonov, katerih vsebina je posebej diskriminatorna do Romov. Na čelu pobude je novomeški župan Gregor Macedoni, pridružili so se mu v občinah Krško, Brežice, Kočevje, Škocjan, Semič, Metlika, Črnomelj, Ribnica, Trebnje in Šentjernej.

Z zbiranjem podpisov so začeli v sredini maja, 5000 potrebnih podpisov za vsak zakon posebej pa so zbrali v začetku julija, vendar so z zbiranjem vseeno nadaljevali vse do poteka roka. Župani so predloge oblikovali že lani jeseni in jih poslali parlamentarnim strankam v pričakovanju, da ga bo v zakonodajni postopek vložila katera od poslanskih skupin, a iz tega ni bilo nič. Tako so se odločili za zbiranje podpisov volivcev.

Občine predlagajo spremembe zakona o urejanju trga dela, zakona o voznikih, zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih in zakona o socialno varstvenih prejemkih. Pripravili so tudi spremembe zakona o javnem redu in miru, vendar podpisov zanj potem niso zbirali. Deklariran namen sprememb je zaščita koristi otrok iz socialno težavnih okolij in spodbujanje interesa za vključitev na trg dela pri brezposelnih. Romi seveda v zakonih niso nikjer eksplicitno omenjeni, vendar se težave, kot je npr. nevključenost otrok v šolo, ki naj bi jih predlagane spremembe rešile, povezujejo praktično samo z Romi. Predlogi sprememb socialne zakonodaje so bili tako tudi v medijih predstavljeni kot naslavljanje »romske problematike«.

Po predlagani spremembi zakona o socialno varstvenih prejemkih bi se socialna pomoč izplačevala v naravi, če učenec iz neopravičljivih razlogov ne obiskuje šole, ali če izvajalec javnih storitev ugotovi, da ima upravičenec do ustanove, ki to storitev izvaja, zapadli dolg. Izplačevanje pomoči v naravi bi se na tri mesece avtomatsko podaljševalo, razen v primeru, da upravičenec dokaže, da je izpolnil zahteve za pomoč v denarju. Po predlagani spremembi zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih bi se prav tako pomoč izplačevala v naravi, če bi na centru za socialno delo presodili, da obstaja velika verjetnost, da se otroški dodatek ne bo porabil za z zakonom predvidene namene. To bi center za socialno delo ugotavljal na podlagi poznavanja razmer v družini. Otroški dodatek bi se znižal za tretjino, če se otrok po končanem osnovnem izobraževanju ne bi vpisal v srednjo šolo. 

Po predlagani spremembi zakona o urejanju trga dela bi se maksimalno obdobje opravljanja javnih del za dolgotrajno brezposelne podaljšalo z enega na tri leta. Osebo na zavodu za zaposlovanje bi izbrisali iz evidence brezposelnih, če zavrne ponujeno delo oziroma delo, na katero jo napoti zavod, ali če si na razgovoru za delo ne prizadeva, da bi delo dobila. Po izbrisu iz evidence se brezposelna oseba vanjo ne bi mogla prijaviti naslednjih šest mesecev. 

Sandi Horvat, sovoditelj oddaj v romskem jeziku na Radioteleviziji Slovenija, je do predlogov sprememb zakonov kritičen, saj gre pri njih za odločanje o Romih brez Romov.

Horvat

Predlagane spremembe ne dajejo pozitivnih spodbud, ampak neizpolnjevanje pričakovanj države kaznujejo s posegom v socialne pravice, kakor smo opisali. Kljub temu župan Krškega Janez Kerin, eden od predlagateljev sprememb, zagotavlja, da spremembe socialne zakonodaje v resnici nikomur ničesar ne jemljejo. Pojasni še, v čem je po njegovem smisel izplačevanja pomoči v naravi, namesto v denarju.

Kerin

Sandi Horvat se sicer strinja, da je del odgovornosti za nevključevanje romskih otrok v šole na starših, a težava je tudi v diskriminaciji. 

Horvat

Diskriminacija in slabo organizirana integracija otrok v šolsko okolje se kaže tudi v manku šolske pomoči pri jezikovnih ovirah.

Horvat

Po Horvatovem mnenju so potrebni, kot smo slišali, tudi pozitivne spodbude in ozaveščanje, večji trud za integracijo na večinski strani. Kerin pravi, da bo čas pokazal, ali bo predlagan ukrep dovolj. 

Kerin

Sprememba zakona o voznikih bi za opravljanje vozniškega izpita uvedla pogoj opravljenega sedmega razreda osnovne šole. Krški župan pojasni, kakšen je namen take ureditve, a tudi, da je sam do nje skeptičen.

Kerin

Predlagana sprememba zakonodaje na področju trga dela bi po mnenju predlagateljev reševala problem brezposelnosti, katerega izvor glede na vsebino predloga predlagatelji vidijo zgolj v pomanjkanju interesa. O vzrokih za veliko brezposelnost v romski skupnosti Horvat razmišlja bolj niansirano.

Horvat

Spremenjen zakon bi de facto prisilil osebo na zavodu za zaposlovanje, da sprejme prvo ponujeno delo, ne glede na pogoje. S tem bi se še povečala moč delodajalcev nad delavci. Kako župan Krškega odgovarja na to dejstvo?

Kerin

Če povzamemo predloge 11 občin, bi lahko rekli: ker se Romi ne odzivajo na našo represijo in diskriminacijo, bodimo še bolj represivni. 

Z Mestne občine Novo mesto smo prejeli zahtevo za popravek OFFsajda Vse o Romih, a nič z njimi, objavljenega 21. avgusta. Po Zakonu o medijih popravek objavljamo v celoti:

V oddaji OFFsajd, ki je bila na Radiu Študent predvajana 21. avgusta 2023, so bila navedena napačna dejstva in informacije o predlogih zakonodajnih sprememb za otroke iz težavnih socialnih okolij.

V oddaji je bilo večkrat napačno poudarjeno, da so bili predlogi zakonskih sprememb pripravljeni brez vključevanja Romov oziroma da gre za »odločanje o Romih brez Romov«. Tovrstne subjektivne ocene govorcev so nepravilne. Lani ustanovljena vladna Delovna skupina za obravnavo romske problematike, v kateri so tudi štirje predstavniki Sveta romske skupnosti Republike Slovenije, je zasedala na dveh sejah, decembra 2022 v romskem naselju Brezje-Žabjak in junija 2023 v Ljubljani, ter je bila seznanjena s predlogi sprememb zakonodaje, o njih razpravljala, pozvala ustrezna ministrstva, da so se do njih opredelila ter se seznanila z njihovimi odgovori.

Napačna je tudi trditev, da so župani jeseni predlog poslali parlamentarnim strankam v pričakovanju, da ga bo v zakonodajni postopek vložila katera od poslanskih skupin. Župani so predlog zakonodajnih sprememb poslali predsednici državnega zbora s prošnjo, da jih posreduje poslanskim skupinam, kar se po naših informacijah ni zgodilo, prav tako ni bilo nobenega odgovora.

Trditev, da se težave, kot je nevključenost otrok v šolo, povezujejo praktično samo z Romi, ne drži, saj se podobne težave pojavljajo tudi v drugih socialnih okoljih, tudi romska skupnost v Sloveniji je zelo raznolika, bodo pa predlagani ukrepi imeli vpliv na reševanje romske problematike v jugovzhodni Sloveniji in Posavju.

Napačna je tudi trditev, da romski svetniki na Dolenjskem večje vloge pri pripravi zakonodajnih sprememb niso imeli oziroma niso bili vključeni. Romski svetniki so s predlogi seznanjeni, nekateri so se do njih opredelili tudi z aktivno podporo.

Predloge 11 občin je voditelj v zaključku oddaje subjektivno povzel: »ker se Romi ne odzivajo na našo represijo in diskriminacijo, bodimo še bolj represivni«. Kot omenjeno, gre za subjektivno stališče voditelja, in ne objektiven povzetek predlagateljev sprememb zakonodaje. Tovrstni zaključek voditelja, ki je bil predstavljen kot objektivno povzemanje bistva, potvarja vsebino in namen predlaganih zakonodajnih sprememb.

Vir slike: Wikimedia Commons