Vstaja kranjskih zdravnikov

Oddaja

Vstaja kranjskih zdravnikov

2. 4. 2019 - 17.00

2019-04-02-offsajd-vstaja-kranjskih-zdravnikov.mp3

V Kranju je odpoved pogodbe o zaposlitvi podalo 23 od 34 splošnih zdravnikov zaposlenih v tamkajšnjem zdravstvenem zavodu. Razlog za to kolektivno akcijo je uresničitev napovedi zdravnikov, da bodo začeli s prvim aprilom podajati odpovedi pogodb v primeru, če vlada in pristojne institucije ne začnejo urejati problematike preobremenjenosti ambulant splošne medicine.

Zadnja ureditev standardov in normativov s strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije ali krajše ZZZS namreč še povečuje obremenjenost splošnih zdravnikov in zvišuje pogoje za nesprejemanje novih pacientov. Do marca je namreč veljala ureditev, ki je zdravnike vezala zdravnike k izpolnjevanju povprečja na slovenski ravni, nova uredba pa obveznost glavarinskega količnika vezala na povprečje v izpostavi. Posledično se je dvignil obvezni glavarinski količnik za določene zdravstvene zavode glede na prejšnjo uredbo.

Povprečno za Slovenijo velja glavarinski količnik 2400, vendar pa je povprečni količnik na izpostavi Zavoda za zdravstveno zavarovanje v Kranju 2650, kar pomeni, da je minimalna obveznost kranjskih zdravnikov deset odstotkov višja glede na povprečje v državi. Nova ureditev, ki jo je sprejel letošnjega marca Zavod za zdravstveno zavarovanje, je tako na določenih zavodih dodatno obremenila že preobremenjene splošne ambulante. Več pojasni Jože Veternik, direktor javnega zavoda Osnovno zdravstvo Gorenjske.

Izjava.

Opomniti je treba, da količnik ni enako pacient. Glavarinski količnik je rezultat izračuna, ki vzame v zakup starost občana, na podlagi katere se izračuna predvidena pogostost obiskov ambulante.

Izjava.

Grožnje z odpovedjo pogodb o zaposlitvi so se pojavile tudi v drugih zdravstvenih zavodih, kjer se je glavarinski količnik povečal za splošne zdravnike. Tako so zdravniki v Celju že napovedali, da bodo v primeru nerazrešene situacije tudi sami dali odpovedi pogodb prvega maja. Vstajo so napovedali še v Mariboru in na Ptuju, kjer pa so odpovedi pogodb napovedali za prvi junij, če se ureditev razmer ne premakne v smeri proti razbremenitvi splošnih ambulant.

Izjava.

Povod za uresničitev groženj zdravnikov je bila tako ZZZS-jeva sprememba ureditve zavračanj novih pacientov. Ta je ponovno uvedel ureditev, s katero za zdravnike velja izpolnjevanje povprečja količnikov glede na izpostavo in ne več glede na celotno državo. Združenje zdravstvenih zavodov je na splošni dogovor podalo aneks, da se še naprej upošteva državno povprečje, ki pa ga je ZZZS zavrnil. Več pojasni Marjan Pintar, direktor omenjenga združenja.

Izjava.

Modra knjiga o zdravstvu, ki so jo izpogajali sindikati in vlada, sicer predvideva postopno znižanje minimalnega glavarinskga količnika na 1500 do leta 2024. Če bi ministrstvo želelo doseči tak cilj, bi potrebovali 673 novih zdravnikov. Da so te projekcije utopične, potrjuje cilj, ki je predvideval zmanjšanje količnika do letos na 1895, za kar pa bi potrebovali 292 novih zdravnikov.

Izjava.

V občini Kranj so že poslali na pristojne institucije pozive k ureditvi razmer in upajo na razrešitev razmer do 1. junija, ko se izteče odpovedni rok zdravnikov. Več podžupan Mestne občine Kranj Robert Nograšek.

Izjava.

V primeru nerazrešenih pogajanj med deležniki v splošni medicini in uresničitvi groženj 23 kranjskih splošnih zdravnikov bi brez svojega zdravnika ostalo več kot 40.00 občanov. V upanju, da odpovedi pogodb kranjskih zdravnikov niso začetek konca javnega splošnega zdravstva v Sloveniji, OFFsajd zaključuje Veternik.

Izjava.

Odgovor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije na novinarska vprašanja:

1.) Zdravniki v Kranju naj bi odstopili tudi zaradi preobremenitev, ki so rezultat pristikov s strani ZZZS. Lahko prosim pojasnite te očitke?

2.) ZZZS naj bi tudi nasprotoval predlogu Združenja zdravstvenih domov glede pogoje za odklanjanje bolnikov. Kakšni so trenutno ti pogoji? Koliko zdravnikov primanjkuje v slovenskem zdravstvu na področju družinske medicine?

3.) Med deležniki, naj bi potekali tudi pogovori glede reševanja problematike. Ali je ZZZS vključen v ta pogajanja?

"Spoštovani,

trenutno vam lahko posredujemo le naslednje pisno in celovito pojasnilo
(brez ustne izjave):

Uvodoma vam za vašo boljšo informiranost posredujemo informacijo o
spremembah na področju ureditve upravičenega odklanjanja zavarovanih oseb
pri družinskemu zdravniku. Sredi leta 2017 je bilo na podlagi sporazuma med
Vlado RS in sindikatom FIDES uvedeno spremljanje obremenjenosti družinskih
zdravnikov zgolj še na ravni slovenskega povprečja (in ne več na ravni 55
izpostav ZZZS, kot je to veljalo še do sredine leta 2017, ko je lahko
zdravnik odklonil izbiro zavarovane osebe, če je za 10% presegal povprečno
število količnikov iz glavarine na zdravnika v svoji dejavnosti na območju
izpostave ZZZS, kjer ima izvajalec sedež dejavnosti). To pa je v praksi
povzročilo številnim zavarovanim osebam precej težav in poslabšalo njihovo
dostopnost do družinskega zdravnika v lastnem kraju. Tako se je v praksi
zgodilo (npr. v Kranju, Celju, Mariboru...), da je bilo znotraj posamezne
izpostave ZZZS (ožjega teritorialnega območja) več zdravnikov, ki so
presegali slovensko povprečje in so zato lahko upravičeno odklonili
zavarovano osebo. Takšna ureditev tako žal ni zagotavljala več geografsko
enakomerne dostopnosti do ambulant družinske medicine na področju cele
Slovenije. Zavarovanim osebam, ki so se želele opredeliti na področju
izpostav, kjer je bilo že preseženo slovensko povprečje, je bila močno
otežena izbira izbranega zdravnika. Zato je Vlada RS na predlog Ministrstva
za zdravje s Splošnim dogovorom za pogodbeno leto 2019 določila, da je po
novem kriterij za zavračanje zavarovanih oseb pri opredeljevanju preseganje
povprečja v izpostavi. Pretekla ureditev, ki je bila na podlagi dogovora
med sindikatom Fides in Vlado RS uvedena jeseni leta 2017, je bila torej
manj ugodna za zavarovance in bolj za zdravnike - glejte tudi statistične
podatke v zvezi s tem v nadaljevanju:

- 1.) ureditev pred letom 2017 - kriterij za zavračanje: 10% preseganje
povprečnega števila količnikov iz glavarine na zdravnika v svoji dejavnosti
na območju izpostave ZZZS, kjer ima izvajalec sedež dejavnosti:

V letu 2016 je bilo 870 oziroma 65% zdravnikov v splošnih ambulantah,
otroških in šolskih dispanzerjih, ki so si jih lahko zavarovane osebe
skladno s Splošnim dogovorom za pogodbeno leto 2016 izbrale, ker ti
zdravniki še niso za 10% presegli povprečno število količnikov iz glavarine
na zdravnika v svoji dejavnosti na območju izpostave ZZZS, kjer ima
izvajalec sedež dejavnosti.

- 2.) ureditev od jeseni 2017 do leta 2019 (na podlagi sporazuma med
Fidesom in Vlado RS) - kriterij za zavračanje: preseganje slovenskega
povprečja števila količnikov iz glavarine na zdravnika v svoji dejavnosti:

Januarja 2018 571 oziroma 42% zdravnikov v splošnih ambulantah, otroških in
šolskih dispanzerjih še ni preseglo obremenitev slovenskega povprečja in so
si jih lahko zavarovane osebe zato lahko izbrale.

- 3.) ureditev od marca 2019 dalje - kriterij za zavračanje: preseganje
povprečja povprečja števila količnikov iz glavarine na zdravnika v svoji
specialnosti v izpostavi:

Marca 2019 741 zdravnikov oziroma 49% zdravnikov v splošnih ambulantah,
otroških in šolskih dispanzerjih še ni preseglo obremenitev slovenskega
povprečja in so si jih lahko zavarovane osebe zato lahko izbrale, vendar pa
je od teh 108 oz. 7% takih, da dosegajo natanko 100% povprečje v izpostavi,
kar pomeni, da bodo v kratkem izpolnili pogoje za zavračanje pacinetov.

Glede na navedeno je Upravni odbor ZZZS sprejel sklep, da ne soglaša s
predlogom Aneksa št. 1 k Splošnemu dogovoru za pogodbeno leto 2019, ki ga
je nedavno predlagalo Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije. ZZZS namreč
ugotavlja, da bi ciljni normativ 1.895 glavarinskih količnikov na 1 tim
družinske medicine v letu 2019 zahteval dodatnih 292 ambulant družinske
medicine, kar predstavlja 25% povečanje. Glede na razmere na trgu dela, ni
realno pričakovati, da bi izvajalci lahko na novo zaposlili tako veliko
število zdravnikov (292). ZZZS zato meni, da bi lahko sprejem predloga
Aneksa št. 1 lahko povzročil ovire oziroma težave zavarovanim osebam pri
uveljavljanju pravic do zdravstvenih storitev, ki smo jih zaznali že v letu
2017 in 2018. ZZZS meni, da je potrebno časovnico uveljavitve končnega
ciljnega normativa (t.j. 1.500 glavarinskih količnikov/tim, kar zahteva
dodatnih 674 družinskih zdravnikov oz. ambulant, kar predstavlja 58%
povečanje) prilagoditi možnostim dejanske zaposlitve novih zdravnikov, pri
čemer naj se širitve programa prioritetno zagotovijo na območjih, kjer so
obremenitve zdravnikov največje.

Nadalje poudarjamo, da ZZZS meni, da je moč razbremenitev družinskih
zdravnikov doseči le z ukrepi širitve mreže družinskih ambulant z dodatnimi
timi, z ukrepi , ki se nanašajo na zmanjšanje administrativnih bremen ter z
nekaterimi spremembami obstoječega obračunskega modela, ki bi spodbujal
zaposlovanje novih družinskih zdravnikov pri izvajalcih. Tako se je število
splošnih ambulant v zadnjih 5 letih povečalo za 66, za kar na letni ravni
namenjamo iz zdravstvenega zavarovanja dodatnih 8,7 milijona evrov. Žal pa
je na lanskem razpisu ostalo neoddanih še 16,2 timov splošne medicine, ker
izvajalci niso uspeli zaposliti dodatnih zdravnikov. Zato ZZZS načrtuje
tudi v letu 2019 nadaljnje širitve mreže splošnih ambulant, in sicer
skladno z novimi specializanti, ki bodo v letu 2019 predvidoma zaključili
specializacijo, za 32 timov oziroma ambulant, za kar bo ZZZS zagotovil
dodatne 4,2 milijona evrov – spodaj je razviden razdelilnik širitve mreže
ambulant splošne medicine v letu 2019 (po izpostavah oziroma zdravstvenih
domovih):

Splošna | | 32,0 | timo
ambulanta/družinska | | 0 | v
medicina | | |
-------------------------+--------------------+-------+-------
od tega: | Celje-sedež | 1,00 |
-------------------------+--------------------+-------+-------
| Slovenske Konjice | 1,00 |
-------------------------+--------------------+-------+-------
| Šentjur | 1,00 |
-------------------------+--------------------+-------+-------
| Koper-sedež | 2,00 |
-------------------------+--------------------+-------+-------
| Krško-sedež | 1,00 |
-------------------------+--------------------+-------+-------
| Sevnica | 1,00 |
-------------------------+--------------------+-------+-------
| Kranj-sedež | 3,00 |
-------------------------+--------------------+-------+-------
| Radovljica | 1,00 |
-------------------------+--------------------+-------+-------
| Škofja Loka | 1,00 |
-------------------------+--------------------+-------+-------
| Tržič | 1,00 |
-------------------------+--------------------+-------+-------
| Ljubljana-sedež | 5,00 |
-------------------------+--------------------+-------+-------
| Cerknica | 1,00 |
-------------------------+--------------------+-------+-------
| Domžale | 1,00 |
-------------------------+--------------------+-------+-------
| Grosuplje | 1,00 |
-------------------------+--------------------+-------+-------
| Logatec | 1,00 |
-------------------------+--------------------+-------+-------
| Ribnica | 1,00 |
-------------------------+--------------------+-------+-------
| Vrhnika | 1,00 |
-------------------------+--------------------+-------+-------
| Zagorje | 1,00 |
-------------------------+--------------------+-------+-------
| Ptuj | 1,00 |
-------------------------+--------------------+-------+-------
| Slovenska | 1,00 |
| Bistrica | |
-------------------------+--------------------+-------+-------
| Nova Gorica | 1,00 |
-------------------------+--------------------+-------+-------
| Novo mesto | 1,00 |
-------------------------+--------------------+-------+-------
| Črnomelj | 1,00 |
-------------------------+--------------------+-------+-------
| Mozirje | 1,00 |
-------------------------+--------------------+-------+-------
| Velenje | 1,00 |

Zaradi teh širitev se bo nekoliko znižala tudi povprečna obremenjenost
splošnih zdravnikov po vsej Sloveniji, vendar pa bo za bistveno
izboljšanje na tem področju potrebno ustrezneje načrtovati in povečati vpis
na Medicinsko fakulteto ter nato tudi ustrezneje načrtovati javni razpis za
specializacije ter promovirati poklic družinskega zdravnika. ZZZS je bil
namreč lani pripravljen plačati dodatnih 16 timov splošne medicine, vendar
pa izobraževalni sistem ni sledil tem dodatnim potrebam. Ni pa možno
obremenjenosti družinskih zdravnikov reševati z odklanjanjem pacientov ali
polnim financiranjem ambulant npr. pri 1.895 glavarinskih količnikov, kar
pomeni v povprečju 355 pacientov manj na 1 družinskega zdravnika, kot to
pričakujejo nekateri zdravniki, saj bi to pomenilo, da bi lahko ostalo brez
družinskega zdravnika in s tem brez zdravstvene in socialne varnosti v
Sloveniji 325.000 odraslih oseb. Takšna pričakovanja so povsem nerealna.

ZZZS se strinja s predstavniki družinske medicine, da obstajajo težave
zaradi preobremenjenosti družinskih zdravnikov, ki so na eni strani
posledica povečevanja števila prebivalcev in staranja prebivalcev ter na
drugi strani neustreznega načrtovanja kadrov v preteklosti, zato ZZZS
sodeluje tako v delovnih skupinah Ministrstva za zdravje kot tudi
samostojno s Koordinativnim telesom družinske medicine ter išče
najprimernejše rešitve. Tiste rešitve, ki so delno ali v celoti v
pristojnosti ZZZS, gredo zlasti v smeri 1.) financiranja dodatnih novih
družinskih ambulant skladno z razpoložljivimi novimi zdravniki, 2.) v smeri
administrativnih razbremenitev (pri administraciji izbire osebnega
zdravnika, napotovanja in e-napotnicah, pravice do potnih stroškov in
nenujnih reševalnih prevozov ter predpisovanju medicinskih pripomočkov in
bolniškega staleža), ter 3.) v smeri posodobitve obračunskega modela za
družinsko medicino, ki bi spodbujal zaposlovanje mladih zdravnikov.

Iz teh razlogov je ZZZS prednostno pripravil tudi nov predlog financiranja
družinske medicine z namenom uresničitve naslednjih dveh ključnih ciljev:

1. zmanjšati oziroma bolj enakomerno porazdeliti obremenjenost
zdravnikov (število opredeljenih oseb oziroma glavarinskih količnikov) in

2. plačati vse dejanske time v sistemu in zagotoviti pokrivanje stroškov
za vsak nov tim, ki vstopi v sistem – vključno z referenčno ambulanto.

Za novo vključene time na podlagi razpisa ZZZS (od vključno leta 2018
dalje) bi bilo zagotovljeno 4-letno plačilo v pavšalu v višini 80% zneska
celotne kalkulacije splošne ambulante oziroma otroškega in šolskega
dispanzerja (ne le glavarine, tako kot velja danes). Tako bi se zvišal
obseg pavšalnih sredstev za nov tim in podaljšalo obdobje, v katerem se
pričakuje pridobitev polnega števila opredeljenih oseb, iz 2 na 4 leta.
Izvajalec, pri katerem se vključi nov tim, bi imel zagotovljeno
pokrivanje stroškov novega tima. Z vključevanjem novih timov bi se
zniževalo povprečno število glavarinskih količnikov na zdravnika v
Sloveniji in približevalo ciljnemu normativu (sedaj zapisanem v t.i.
modri knjigi). Če bi se v mrežo vsako leto vključilo 50 novih zdravnikov
(brez upokojitev), bi v prihodnjih 12 letih predvidoma dosegli ciljne
povprečne glavarinske količnike na 1 družinskega zdravnika - 1.500
glavarinskih količnikov (kar zahteva povečanje števila ambulant za 650
oz. za 55% glede na trenutno stanje). Nadalje ZZZS predlaga, da na novo
vključeni timi v začetnem 4-letnem obdobju ne bi vplivali na izračun
indeksa glavarine pri izvajalcu, s čimer se zneski glavarine za obstoječe
time pri izvajalcu ne bi zmanjšali zaradi novo vključenega tima, kot to
velja danes. Opredeljene osebe za novo vključenega zdravnika v sistem pa
bi se štele za izračun indeksa glavarine izvajalca, kar bi glavarino
obstoječim timom oziroma izvajalcu lahko povečalo. Regresijska lestvica,
ki omejuje plačilo glavarinskih količnikov, bi se z leti postopno
zniževala skladno z nacionalnim ciljem približevanja na ciljni normativ
1.500 glavarinskih količnikov. S tem bi zdravniki z visoko glavarino
prejeli jasno sporočilo o korelaciji med opredeljenimi osebami in višino
glavarine ter bili motivirani, da postopno zmanjšajo število opredeljenih
oseb in posledično svojo obremenjenost. Regresijska lestvica bi se prvo
leto (predvidoma v letu 2019) znižala za 3,58 %, kolikor se je v deležu
vključilo novih zdravnikov v letu 2018. V naslednjem letu se bi lestvica
ponovno znižala sorazmerno z deležem novih timov v sistemu. Regresijska
lestvica bi bila tudi bolj razdrobljena, da skoki med razredi niso
preveliki.