Za odloke gre
Madžarski enodomni parlament je potrdil predlagano mega-super-duper ne-može-nam-niko-ništa protikorona zakonodajo. Vladajoča stranka Fidesz in še štirje njeni nekdanji poslanci so Viktorju Orbanu zaradi epidemije podelili pravico vladanja z odloki.
Proti razširitvi pooblastil je glasovala že leta brezzoba opozicija, ki je vlado poskusila prepričati, da vpiše vsaj člen, ki bi široka pooblastila preklical ob koncu izrednih razmer, a je bil tudi ta predlog zavrnjen z Orbanu ljubšo terminologijo, ki se je rada poslužuje tudi slovenska vlada, in sicer: “do preklica”.
Poleg možnosti izdajanja vladnih ukrepov neposredno preko odlokov je parlament v luči epidemije sprejel tudi zvišanje kazni za širjenje morebitnih lažnih informacij v zvezi z epidemijo. Za “fake news” je predvidena kazen od enega do petih let zapora.
Madžarska ima sicer s 447 potrjenimi primeri okužbe relativno majhno število okuženih s koronavirusom, vendar so številke zaradi majhnega obsega testiranja verjetno precej višje. Luka Lisjak Gabrijelčič, zgodovinar in doktorant do nedavnega budimpeške Srednjeevropske univerze, komentira učinkovitost dozdajšnjih ukrepov.
Država je uradno omejila gibanje le na najbolj nujne poti, torej na delo, na pošto in v nujne trgovine. Glede na to, da ima Fidesz dvotretjinsko parlamentarno podporo, sledi logično vprašanje: zakaj je sploh potrebna nova zakonodaja? Navsezadnje stanje izrednih razmer na Madžarskem zaradi virusa velja že od sredine marca in iz tega Orbanovi vladi avtomatično pripada pooblastilo o vladanju z odloki. Elisabeth Katalin Grabow iz časnika Budapester Zeitung pojasni, kaj se sploh spremeni v postopku sprejemanja vladnih ukrepov.
Kaj je bil potem namen glasovanja in predvsem zakaj je Fidesz sprva želel zakon sprejeti po parlamentarnem postopku, ki zahteva 80-odstotno soglasje? Pojasnjuje Lisjak.
Politologinja Andrea Virag z inštituta Republikon opozarja, da je nedoločitev datuma konca izrednega stanja unikatna v celotni Evropski uniji in s pravnega vidika tudi nepotrebna. Glede na parlamentarno večino bi Fidesz z lahkoto podaljševal stanje izrednih razmer.
Ministrica za pravosodje Judit Varga je na vprašanje, kdaj bo izredno stanje preklicano, odgovorila, da bo na to odgovor dalo življenje in da bo celotni Evropi jasno, ko se bo kriza končala. Ampak Madžarska ima razglašeno izredno stanje zaradi migrantske krize od leta 2016 in ga ni preklicala. Kako bo vlada definirala “konec krize zaradi koronavirusa”, je po mnenju Virag nejasno.
Poleg vladanja z odloki je druga opazna sprememba tudi uvedba izključno zaporne kazni za širjenje lažnih informacij o epidemiji. Lisjak povzame, kaj je kot kaznivo razglašeno sedaj.
Poleg omenjenega je prepovedano tudi širjenje lažnih informacij, ki bi ovirale učinkovito delovanje vlade v boju proti epidemiji. Grabow opozarja na možnost, da bi pravosodje v to kategorijo uvrstilo sicer resnične novice, ki pa bi jih vlada dojemala kot oviro pri svojem delu.
Luka Lisjak meni, da je ta zakon bolj namenjen zastraševanju opozicije in novinarjev kot pa temu, da bo dejansko vodil h kazenskim pregonom.
Lisjakovo tezo o prestrašenosti potrjujejo tudi odzivi negotovih novinarjev, ki jih povzame Grabow.
Tisto malo opozicijskega novinarstva na Madžarskem, kar je ostalo, se sedaj sooča z novo grožnjo. Po valu privatizacij, ki so pod okrilje vladnih tajkunskih zaveznikov spravile večino tiska, radia in televizije, je sedaj Orban nastavil novo minsko polje bez ograničenog mandata trajanja.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj