Začetek konca slabe banke

Pred vladnim poslopjem so ljubljanske civilne iniciative, tokrat zbrane na pobudo kolektiva Kje bomo pa jutri spali?, vlado pozvale, naj nepremičnine Družbe za upravljanje terjatev bank, znane kot slaba banka, prenese na republiški stanovanjski sklad. Vlada je namreč med gradivi za obravnavo na seji vlade prejšnji teden objavila predlog uredbe glede pravnega nasledstva Družbe za upravljanje terjatev bank. Po predlogu bi vlada slabo banko pripojila Slovenskemu državnemu holdingu, prek katerega država upravlja s svojimi kronskimi investicijami. Državni holding ali SDH bi s pripojitvijo pridobil celotno premoženje ter vse pravice in obveznosti slabe banke. 

Član kolektiva Jernej Kastelic z javnim pismom, ki ga je podpisalo več kot 60 organizacij, vlado poziva, naj nemudoma začne reševati stanovanjsko krizo, kot je obljubila v koalicijski pogodbi.

Izjava

Koalicijska pogodba, ki so jo vladne stranke podpisale ob sestavi vlade, je med prioritetna reševanja umestila tudi stanovanjsko problematiko. Med drugim si je zadala cilj, da do leta 2030 zagotovi 20 tisoč javnih najemnih stanovanj in s tem okrepi delovanje Stanovanjskega sklada Republike Slovenije. Pogodba izrecno omenja prenos nepremičnin v lasti slabe banke na stanovanjski sklad. Glavna pobudnica vključitve stanovanjske politike v koalicijsko pogodbo je bila stranka Levica. Pripojitve slabe banke SDH-ju sicer v Levici uradno niso komentirali, sta pa skupno izjavo podala Klemen Boštjančič, minister za finance, in Luka Mesec, minister za delo. Poudarila sta, da se koalicijski dogovor ne krši ter da bo ostanek nepremičnin, s katerim trenutno še razpolaga slaba banka, uporabljen za reševanje stanovanjske krize. Pogovori med obema ministrstvoma o načinu uporabe teh nepremičnin še potekajo.

Predstavnica Inštituta za študije stanovanj in prostora Maša Hawlina pravi, da odgovor ministrstev ni dovoljšen. Če bi vlada zares nameravala uporabiti ostanek teh nepremičnin za gradnjo javnih stanovanj, bi izpeljala prenos na stanovanjski sklad. Prav tako vladni odgovor, da bodo nepremičnine uporabili za gradnjo stanovanj, ne pomeni, da bodo gradili neprofitna stanovanja. 

Izjava

Maja Simoniti z Inštituta za politike prostora dodaja, da je sklic konference hkrati tudi opozorilo vladi, da v prihodnje pričakujejo boljše komuniciranje glede javne stanovanjske politike.

Izjava

O tem, ali bo vse premoženje slabe banke preneseno na SDH ali pa bo kaj dobil tudi stanovanjski sklad, se bo koalicija še dogovorila. Pri tem je jasno, da Levica kot najmanjša koalicijska partnerica v razmerju do Gibanja Svoboda nima prav veliko manevrskega prostora. Na ministrstvu za finance so že pripravili predlog novele zakona o Slovenskem državnem holdingu, ki je tudi podlaga za prenos premoženja slabe banke na SDH. O noveli bo državni zbor po nujnem postopku odločal na naslednji redni seji, ki se bo začela prihodnji ponedeljek. Za morebitne dogovore imajo v koaliciji torej še slab teden dni časa.

V Gibanju Svoboda so po prevzemu vlade že poskrbeli za menjavo kadrov v slabi banki in SDH-ju. Vlada je nastavila vse štiri neizvršne direktorje slabe banke, med katerimi je Žiga Debeljak, ki je postal tudi predsednik upravnega odbora slabe banke. Ker se ta upravlja po enotirnem sistemu, torej se upravljanje ne deli na nadzorni in upravni odbor, lahko Debeljak tudi kot neizvršni direktor močno vpliva na odločitve slabe banke. Poleg tega je Debeljak na začetku septembra postal tudi predsednik uprave SDH-ja. Na vrhu kadrovske strukture je torej vlada poskrbela za poenotenje slabe banke in SDH-ja, še preden bi se mu slaba banka formalno pripojila. SDH-ju bodo prišli prav tudi poslovni prostori slabe banke. 

Slaba banka ima v lasti nekaj zemljišč, ki bi bila primerna za gradnjo stanovanj. V portfelju ima še za okoli pol milijarde evrov premoženja, od česar po pisanju časnika Dnevnik približno petino predstavljajo nepremičnine. Eno od primernih zemljišč za stanovanjsko gradnjo je kompleks propadlega Cestnega podjetja Ljubljana pri rehabilitacijskem inštitutu Soča. Ti prostori so neuporabljeni propadali, zato so jih nedavno zaskvotali in nastala je Participativna ljubljanska avtonomna cona. Tam bi lahko zgradili okrog 110 stanovanj. Večji stanovanjski projekt bi se lahko izvedel pri nekdanjem kamnolomu v Podutiku, kjer bi lahko zraslo okrog 1000 stanovanj. 

Ob pripojitvi slabe banke SDH-ju se poleg prenosa nekaterih zemljišč na stanovanjski sklad zastavlja tudi vprašanje, zakaj vlada slabe banke ni ukinila že prej, saj je bila ta primorana mnoge terjatve prodajati pod njihovo knjigovodsko vrednostjo. Zakon o ukrepih za krepitev stabilnosti bank iz leta 2012, ki je podlaga za delovanje slabe banke, se mora prenehati uporabljati s koncem letošnjega leta. Vendar ta zakon določa tudi, da lahko vlada državnemu zboru predlaga ukinitev slabe banke, če ta proda več kot tri četrtine prevzetih obveznosti. To se je zgodilo že marca lani. V zadnjem času pa slaba banka tako ali tako ni odprodala veliko premoženja. Maja letos je denimo ustavila prodajo Istrabenz Turizma in Thermane. K moratoriju na prodajo premoženja slabe banke so navsezadnje še iz opozicije v začetku leta pozivali tudi v Levici z argumentom, naj se preneha razprodaja državnega premoženja in se raje okrepi javni stanovanjski fond.

OFFsajd sta pripravila vajenka Zala in Martin.

Vir fotografije: STA