Zakonodajni neferendum

Vladi se mudi. Premier Janez Janša je, potem ko je dosegel, da so njegovi koalicijski partnerji in ministrstva umaknili veliko večino amandmajev na “mega protikorona zakon”, v Državnem zboru pozval k njegovemu čimprejšnjemu sprejetju. Zakon bo veljal retroaktivno, a kot poudarja Janša, lovimo roke, opozicija pa je pri tem samo ovira. Po principu “lako ćemo” predsednik vlade poudarja, da bodo vse nepravilnosti in nepravičnosti iz tega prvega paketa pomoči gospodarstvu in ljudem odpravljene v drugem in tretjem paketu, ki sta že v pripravi. Če državni zbor ne bo poslušen, je Janša mimogrede poudaril, da ustava pozna alternative temu načinu vladanja med razmerami, v katerih so se znašli Slovenija, Evropa in ves svet. Seveda tudi ni šlo brez omembe 91. Vojna pa vsekakor opravičuje sredstva.

V senci parlamentarne razprave o “mega protikorona zakonu”, ki naslavlja vsaj del finančnih skrbi in posledic epidemije, je tako vlada Republike Slovenije v Državni zbor na glasovanje med drugim poslala tudi predlog novele Zakona o referendumu in o ljudski iniciativi, krajše ZRLI. Ta bi ob sprejetju opredelil postopek ugotavljanja ustavnosti pobude za referendum. Leta 2013 je bila namreč z Ustavnim zakonom sprejeta sprememba 90. člena ustave, ki po novem določa primere zakonov, o katerih je razprava na referendumu nedopustna. Med drugimi ta vključuje zakone o nujnih ukrepih za zagotovitev obrambe države, varnosti ali odprave posledic naravnih nesreč. Med tovrstne zakone je Državni zbor leta 2015 uvrstil Zakon o obrambi, natančneje 37. a člen, ki so ga poslanci podprli, predlog o referendumu, za katerega je podpise zbiral Radio Študent, pa je bil zavrnjen. Ustavno sodišče je nato pritrdilo, da poteza DZ-ja ni bila v neskladju z Ustavo.

Strukturne spremembe, ki jih predvideva aktualna novela zakona o referendumu, pojasni profesor na Pravni fakulteti v Ljubljani Igor Kaučič.

Izjava

Ko državni zbor potrdi katerikoli zakon, dosedanja zakonodaja določa rok, do katerega je možno oddati pobudo za referendum. Postopek predstavi Kaučič.

Izjava

Ker je pobudo možno vložiti ne glede na to, kateri zakon je bil sprejet, lahko dovolj zagnana skupina volivk in volivcev teoretično blokira delo Državnega zbora, tako da pobudo vloži po vsakem sprejetem zakonu, kar močno podaljša uvedbo želenih ukrepov.

Nekaj podobnega se je dogajalo leta 2016, ko je Civilna iniciativa Apače, v katero so bili povezani delavci migranti, na ta način dosegla za več kot mesec dni kasnejše sprejetje Zakona o medijih. Tega niso storili, ker bi želeli vplivati na dotični zakon, temveč v odgovor na po njihovem mnenju previsoke odločbe o doplačilu dohodnine, ki jih je Finančna uprava poslala nekaterim članom iniciative. Medtem ko vlada novelo upravičuje z izogibom nevarnosti suspendiranja kriznih zakonov, oporečniki svarijo pred zlorabo predlagane referendumske zakonodaje za uveljavitev političnih ciljev vladajoče stranke SDS. Vsebino predloga razloži Kaučič.

Izjava

Predlog se v glavnem nanaša na 21. člen ZRLI. Ta bi po novem določal, da lahko DZ ob prejeti pobudi za referendum v 14 dneh razglasil sklep, s katerim ugotavlja, da referenduma ni dopustno razpisati, nakar je predviden rok, v katerem ima vlagatelj pobude možnost zahtevati, da o ustavnosti sklepa presoja Ustavno sodišče. Po drugi strani pa predlog dodaja nov člen, 21. a, ki Državnemu zboru omogoča, da na predlog vlade, v primeru da gre za zakon o nujnih ukrepih za zagotovitev obrambe države, varnosti ali odprave posledic naravnih nesreč, vnaprej sprejme sklep, s katerim ugotovi nedopustnost referenduma, torej preden bi bila morebitna pobuda sploh vložena. 

Izjava

V principu lahko torej Državni zbor katerikoli sprejeti zakon označi za nujnega in ga razglasi v skladu z 21. a členom, ne da bi pred tem omogočil vložitev referendumske pobude. Predlog zato vključuje tudi nekatere varovalke.

Izjava

Za sprejetje novele Ustava predvideva dve tretjini glasov vseh navzočih poslancev na glasovanju. Zakaj je temu tako, pove Kaučič:

Izjava

Spodobi se in pravično je, da za konec današnjega OFFsajda besedo ponudimo še slovenskemu kovaču ljudskih iniciativ, ki mogoče najbolj resno jemlje ustavno pravico do referendumske pobude. Viliju Kovačiču je kar dvakrat uspelo zbrati dovolj podpisov za razpis referenduma - celo o istem vprašanju. 

Izjava

Za časa osamitve proti širjenju virusa referendumov zagotovo ne bo. Tudi vam, cenjeno poslušalstvo, predlagamo, da še nekaj časa sledite praksam v vrhu slovenske politike in ostanete ljudsko neiniciativni.

Podpise za razpis OFFsajda sta zbrala Virant in vajenec Andrej.

Izjava