Zamujena priložnost za Enotni digitalni trg
Direktiva o avtorskih pravicah in enotnem digitalnem trgu, ki jo je decembra lansko leto predlagala Evropska komisija je trenutno na obravnavi na posameznih odborih Evropskega parlamenta. Prejšnji teden je o njej glasoval Odbor za državljanske pravice, pravosodje in notranje zadeve. Člani odbora so jasno zavrnili trinajsti člen direktive, ki predvideva uvedbo in avtomatičnih filtrov na platformah, kamor uporabniki sami nalagajo vsebino. Več o trinajstem členu kasneje, za začetek pa Paul Keller z organizacije Creative Commons predstavi pomankljivosti direktive.
izjava - Paul Keller
Direktiva je močno usmerjena k ohranjanju obstoječih poslovnih modelov iz časov preden se je razvilo medmrežje.
izjava - Paul Keller
Direktiva spreminja tudi pravico do ustvarjanja hiperpovezav. Avtor vsebine, na katero vodi hiperpovezava bi bil namreč upravičen do plačila.
izjava - Paul Keller
Spremembe, ki jih predlaga direktiva, bi lahko imele daljnosežne posledice na delovanje spleta. Z razširitvijo polja avtorskih pravic na medijske publikacije so ogroženi novičarski agregati, še dodatno pa bi situacijo zaostrili avtomatični filtri vsebin. Kot pojasni Keller direktiva prenaša odgovornost za nalaganje avtorsko zaščitenih vsebin na platformo. Do sedaj je veljalo, da so imetniki avtorskih pravic sami morali iskati in zahtevati odstranitev vsebin, ki so kršile njihove pravice.
izjava - Paul Keller
Katere so torej najbolj aktivne organizacije, ki so se zavzemale za spremembe zakonodaje na področju avtorskega prava. Člen trinajst je zlobirala glasbena industrija, pove Keller.
izjava - Paul Keller
Poleg glasbene industrije so bile v pripravo direktive vključeni tudi založniki z drugih področij.
izjava - Paul Keller
Naslednji odbor, ki bo obravnaval direktivo je Odbor za pravne zadeve, kar bo najverjetneje odločilno vplivalo na amandmaje direktive. Kaj se še lahko spremeni do začetka leta 2018, ko bo o direktivi na planarnem zasedanju glasoval Evropski parlament, komentira Keller.
izjava - Paul Keller
Oddaja je nastala v okviru projekta DeEP2 – Delovanje Evropskega parlamenta, ki poteka od oktobra 2017 do junija 2018 in ga podpira Evropski parlament. Podana mnenja v oddaji so mnenja avtorjev oddaje in ne odražajo mnenj Evropskega parlamenta, slednji pa tudi ne odgovarja za uporabo podanih informacij v oddaji. Obiščete lahko uradno spletno stran projekta.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentarji
copy_right
the rights of the user
bussiness model
innovation _ experimentation
platforms
music_industry
value_chain_ideology
jah stari, ετσι καιτσι. takole bom rekla, danes se govori o kulturni industriji, kultura ne bi nikoli smela niti priti blizu konceptu industrije. danes folk misl, da vsako tele lahko dela muzko z smmart fončkom. pa ni ravno tako. tud to,da če imaš dostop do tone muzke, še ne pomeni, da veš kaj je to kvaliteta. seveda je to vprašanje okusa, ampak jebi ga, imaš amaterje in imaš profije.
zanimiva pa je ena druga reč pr vsem temu in tu je po mojem osebnem mnenju gap. ja, vem kaj je to statut intelektualne lastnine. zelo dobro vem, imaš ga tudi pri semenih. namreč poglej, dokler ti imaš toliko svobode se lahko pripeti kaj? razmišljajmo malo po Orwelsko in Hitchockovsko. Lahko se zgodi to (ker folk danes pač po ovčje obeša na net tud če prdne v zrak za zajtrk, skratka kriza identitete v realnem prostoru in času, ergo) - lahko se zgodi, da imaš pač sledilce ( in ne samo marketinške). zdej, če gremo še bolj na srhljive tone: kaj če imaš na belem svetu 2 tipa ljudi: tiste ki so kreativni in tisti ki hočejo delat keš. tisti ki hočejo delat keš, ponavadi nimajo idej. ideje imajo tisti, ki nimajo keša in jim glava pač šviga. to so pač različne nevrološke povezave. kapo dol. skratka. imaš gručo ljudi, ki ti sledi in potem mozgajo, kaj bi se iz tega dalo narest in prodat.
poglej samo danes reality showe v ameriki. veš kako jih zbirajo? psihološko jih pregledajo najprej. ustvarijo hipotetični zaplet in dajo nakup ljudi, ki predpostavljajo da se bodo poklali in da bo folk bolj gledal. v ameriki si imel afero, ko je kar veliko deklic naredilo samomore, ker so se po tem ko so se vrnile v realni svet, soočile z očitki ljudi glede na to kaj so pokazale pred kamero. problemčič a?
kaj če torej imaš res povezavo med Holywoodom in CIO in bi danes rekel Orwel, da sledijo določenim zanimivim posameznikov, ki so kreativni, morda bolj ali manj inteligentni, imajo zgodovino neko in iz tega pač enostavno delajo keš?
kako priti na to idejo? poglej si, ko je NIcole Kidman snemala recimo Dogville, med snemanjem so jo ustrahovali. imela je neko pizdarijo. tako je verjetno dobila občutek, ki ga je lahko bolje uprizorila pred kamero. film JE industrija. z svojim zaodrjem. zagotovo. poglej Val Kilmerja, ko je snemal The Doors, model je čvokal vse živo. na koncu je bil scuzan in zjeban. ampak film se je pa prodal.
Skratka - dvorezen meč, dvorezen.
folk dons tudi nima občutka, da je njihov miselni tok pravzaprav njihova osebna intelektualna lastnina. TO na primer - to belčkom še ni kapnilo v glavo. pa mislim, da jim tudi nikoli ne bo, glede na to, kako neverjetno zabiti, egoistični in narcisoidni postajajo.
jap. fantje moji. mene se ne da tko hitr zjebat.
in ja.vedno moraš vedt kontekst in ozzadje. vedno moraš predvidet svoje reakcije glede na specifičen dogodek, ki ti pač povzroči nek turm-oil.
poglej recimo našo jugoslavijo. jaz, moje osebno mnenje je, da v celi zgodbi neki ne štima. enostavno ne štima. če poznaš vsaj malo taktik s katerimi so američani vedno operirali, potem vsaj približno veš, da to niso lepe in srečne zgodbe. poglej na primer našega E.Milharčič Hladnika, dva sta bila, on in njegov frend, fotograf. Fotografa so ubili, njega so pustili, da piše. mislim ok, pač, usoda, ampak ipak - usoda je relativna stvar v času vojne. dogodki imajo lahko svojo naključnost lahko pa tudi ne. in tu notri so zgodbe. tu se vedno vse začne.
recimo 3 dni nazaj mi je govoril frend, ki je pol grk in pol sirijec, da je ostrostrelec v glavo ustrelil njegovega prijatelja, ki živi na podeželju Sirije. kdo je ustrelil? kdo ve?
ja, nini. novinarstvo ni sedenje za škatlo v pisarni, tko k počnejo ta teleta v SLO. novinarstvo je včasih pomenilo nekaj povsem drugega. eto recimo, vzemi Turčijo za primer. zelo zanimiva zadeva. vem, kaj Erdogan mal počne v Turčiji po spodletelem kupu, vem tudi kaj se piše o tem, na kratko, dolgo in na široko. ampak poglej. turčija ima svojo zgodovino. dolgo in krvavo. najprej so bli Armenci problem, potem danes so Kurdi problem. mogoče je bilo še kaj vmes. ampak turki so pač turki. jaz jih sicer obožujem, priznam, ampak turki so svojeglavi ljudje. tam ni mici mici. tam je pač trda roka na mizi. na primer grki res videt ne morejo turke. ne vem, če si kdaj opazoval srečanje med Ciprasom in Erdoganom. Ciprasu je bilo res na bed, model se je presedal večino časa in Erdogan je pač razpičkljiv totalno. po tem ko so mu priredili ta kup, ker ga pač res veliko ljudi v turčiji ne mara, je pač tip res besen. in vleče ven pač tehnike vladanja kot so bile včasih v turčiji. ampak stari danes imaš v turčiji 4 milijone sirijcev, ki so pobegnili.
poglej recimo Ataturk. veš kje je bil rojen? v thesalonikiju. veš kdaj se dvigne? ko grkom ni dovolj Konstantinopel ampak bi še malo več ozemlja zase. takrat se Ataturk aktivira.
in poglej recimo - škakljivo zadevico: imam frenda, ki je bil v Istanbulu na dan kupa, bil je skupaj s turškimi frendi na večerji. in povedali so mu, ker so zvedeli, da je na ta dan ostrostrelec v glavo pičil osrednjo osebnost organizacije vseh erdoganovih političnih kampanj do sedaj. kasneje o tem niso pisali nobeni mediji.
zdej. kdo je bil? jah, erdogan ne vem če ga je počil a ne? malo težje, če ni vedel za kup, jebemti.
skratka - to je kuhnja. vedno bila vedno bo.
in potem ko gledam tega Videmška, ja ene parkrat sem si ga mal ogledala fanta, slučajno sva se srečala kje, sem nekako mal začela tuhtat stari: jebemti kako lahko tale tipo govori o tem, da se o stanju družbe lahko sklepa po tem, kako se počutijo notri ženske. mislim, tooooo se mi je zdel res velik balonček njegove kariere. zdej baba pač ni. ampak stari, njegova bejba ima belega pudlja. res, pudlja. poročen je s slovensko bejbo, ki nosi na morje belega pudlja s sabo.
ja, jebemti, človk se res mal zamisl.
Susan George: follow the money!
https://www.tni.org/en/profile/susan-george
Komentiraj