Zeleni Kragujevac
Srbska premierka Ana Brnabić se danes mudi v Kragujevcu, kjer s sindikalisti lokalne tovarne avtomobilov Fiat razpravlja o možnih načinih detonacije socialne mine, ki jo je podjetje nedavno odvrglo v industrijskem središču Srbije. Aprila je namreč podjetje Fiat Chrysler Automobiles Serbia naznanilo, da bo v tovarni v Kragujevcu začelo proizvajati električne avtomobile modela fiat panda. V tovarni, v kateri so od časa Jugoslavije do prvega desetletja novega tisočletja proizvajali zastave, so po naznanitvi elektrifikacije proizvedenih avtomobilov že nehali proizvajati model fiat 500L. Srbska država bo prenovo tovarne subvencionirala z najmanj 48 milijoni evrov. Država je tudi tretjinski lastnik podjetja.
Šele približno mesec dni po naznanitvi elektrifikacije je padla bomba. Podjetje je več kot tri četrtine delavcev določilo za tehnološki višek. Tovarna električnih avtomobilov naj bi namreč začela obratovati leta 2024, v dveh letih do otvoritve pa podjetje potrebuje le okrog 500 delavcev. Točno 1541 delavcev je tako uprava postavila pred izbiro: za dve leti se lahko zaposlijo v kateri od tovarn avtomobilskega konglomerata Stellantis, lastnika Fiata, v Nemčiji, Italiji, Poljski ali Slovaški. Druga možnost je odpoved delovnega razmerja z odpravnino v višini do 4000 evrov.
Sindikati so pri upravi podjetja naleteli na gluha ušesa, zato so se obrnili na vlado. Organizirali so že nekaj protestov, blokirali so tudi vhod v tovarno, stavke pa za zdaj še ni na vidiku. Namesto tega v primeru, da vlada ne izpolni njihovih zahtev, napovedujejo blokade prometnic. Zahtevajo višje odpravnine za tiste, ki bodo ostali brez službe, in možnost nadaljnjega dela v kragujevški tovarni za tiste, ki bi to želeli. Prav tako zahtevajo zagotovitev drugih delovnih mest v Kragujevcu. Najbolj pa delavci nasprotujejo temu, da bi morali za dve leti v tujo državo, ne da bi pri tem sploh imeli zagotovilo, da bodo po vrnitvi in prenovi tovarne v Kragujevcu tam spet dobili zaposlitev. V zahtevah se je združilo pet sindikatov, prvopodpisani je Saša Đorđević, predsednik Zveze samostojnih sindikatov Kragujevac.
Kot trenutno kaže, bo odpoved dobilo okrog 500 ljudi, za katere podjetje ocenjuje, da niso primerni za delo v tujini. Kar približno 1000 delavcev bi podjetje začasno zaposlilo v tujini. Đorđević o razlogih, zakaj temu delavci najbolj nasprotujejo.
Po mnenju sindikalista ni nobene potrebe po tem, da bi tovarno zapirali za kar dve leti. Kot pomni, so proizvodne kapacitete v času, ko je Fiat prevzel tovarno Zastave, obnovili v manj kot letu dni. Takrat je bila tovarna še zmeraj delno poškodovana zaradi Natovega bombardiranja sosednje tovarne orožja leta 1999.
Pri pogajanjih čudi, da se sindikati obračajo na vlado, ne pa upravo podjetja. Đorđevića, ki sicer v prihodnosti ne izključuje možnosti stavke, smo vprašali, zakaj.
Komentira Miloš Jakovljević iz aktivistične organizacije Marks21.
Razlog, zakaj sindikati proti upravi podjetja niso napovedali stavke, Jakovljević vidi predvsem v kompromisarskem načinu, na katerega delujejo sindikati v Srbiji.
Poleg tega sindikati postopajo previdneje, ker imajo za seboj že dve spodleteli stavki. V Fiatovi tovarni so leta 2017 že organizirali dvotedensko stavko, s katero so zahtevali predvsem višjo plačo in uveljavitev pravic, ki jim pripadajo po delovnem razmerju, denimo plačane nadure. Delavci v delu tovarne so poleg tega stavkali lani.
Kot prepoznava sogovornik, je zgodba kragujevških delavcev v Fiatovi tovarni, ki so postali tehnološki višek zaradi prehoda na deklarativno zeleno energijo, odličen prikaz procesa, ki je postal jasno viden že lani ob načrtih Ria Tinta po izkopavanju rudnin v dolini reke Jadar.
Načrti Ria Tinta so zaradi množične mobilizacije ljudstva po vsej Srbiji nazadnje propadli oziroma jih je predsednik Aleksandar Vučić vsaj začasno zamrznil. V primeru Fiatove tovarne v Kragujevcu so napovedi bolj črnoglede. Sploh, če je mediator med upravo podjetja in delavci vlada, ta pa sama upravlja z državnim deležem v istem podjetju, katerega delavcem grozi cesta.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj