Zoki na Pantovčak
Na Hrvaškem je v nedeljo potekal drugi krog predsedniških volitev, v katerem je nekdanji premier in kandidat socialdemokratov Zoran Milanović premagal sedanjo predsednico Kolindo Grabar-Kitarović. Ta je imela za seboj vladajočo stranko HDZ, kar očitno ni bilo dovolj, saj je osvojila 47 odstotkov glasov, Milanović pa je tako prejel skoraj 100 tisoč glasov več. Rezultate komentira Berto Šalaj iz zagrebške fakultete političnih znanosti.
Izjava
Hrvaška se je tudi tokrat razcepila na vzhodni del in zahodni del, pri čemer slednji tradicionalno voli za kandidate bolj leve opcije, medtem ko so Slavonija, Dalmacija in Lika ostale zveste HDZ-ju. Predsednica Kolinda Grabar-Kitarović je osvojila večino v 12 od 20 županij in veliko večino med glasovi iz tujine, predvsem v Bosni in Hercegovini, kjer so volilci že tradicionalno privrženci konservativne vladajoče stranke. Milanović je dosegel večino v 8 županijah in v vseh večjih mestih, z izjemo Vukovarja in Karlovca. Za zmago Milanovića je bila pomembna velika prednost v krajih, kjer je bila njegova zmaga pričakovana. V Zagrebu je tako dosegel okoli 60 odstotkov glasov, v Istri, sicer tradicionalni trdnjavi levice, pa celo več kot 80 odstotkov. Več o tem politični analitik in raziskovalec na Institutu za migracije in narodnosti v Zagrebu Anđelko Milardović.
Izjava
Grabar-Kitarović je v kampanjo sicer vstopila kot favoritinja. Tudi potem ko je Milanović dosegel prvo mesto v prvem krogu, so v predsedničini stranki pričakovali, da se bodo glasovi tretjeuvrščenega Miroslava Škora, sicer nekdanjega člana HDZ-ja, prenesli k predsednici. Pevec Škoro je na političnem zemljevidu Hrvaške zavzel prostor desno od HDZ-ja in pri tem na svojo stran dobil tudi številne do nedavnega podpornike vladajoče stranke, ki le-to vidijo kot preveč sredinsko in proevropsko. Nenazadnje Škoro po prvem krogu ni podprl Grabar-Kitarović, kot so to mnogi od njega pričakovali. Šalaj.
Izjava
Grabar-Kitarović je med kampanjo zabila precej več avtogolov, kot pa jih je proti njej dosegel Milanović. Večkrat je morala pojasnjevati neposrečene izjave. Ponesrečilo se ji je tudi ključno televizijsko soočenje na nacionalni televiziji.
Izjava
Kot rečeno, na hrvaškem tradicionalno močnejšem desnem polu so se med predsedniško kampanjo pokazale številne delitve. Razlaga Milardović.
Izjava
Poraz Grabar-Kitarović bo nesoglasja v HDZ-ju še poglobil, kar kažejo tudi nekateri izmed prvih odzivov v stranki. Šalaj.
Izjava
Milardović se strinja, da je premier Andrej Plenković sedaj znotraj stranke oslabljen, a kljub temu pričakuje, da bo boj v HDZ-ju potihnil v prvih šestih mesecih letošnjega leta, saj je Hrvaška z novim letom prevzela predsedovanje Evropski uniji.
Izjava
Zmaga Milanovića pa na drugi strani ne pomeni, da bo enako pridobila njegova stranka SDP, saj je to, kot meni Boško Šalaj, predvsem njegova osebna zmaga.
Izjava
Šalaj dodaja, da je mesto predsednika republike položaj, ki bo Zoranu Milanoviću bolj ustrezal, kot mu je vodenje vlade.
Izjava
Čeprav je bil rezultat predsedniških volitev drugačen od tistega, ki so ga napovedovale ankete javnega mnenja ob začetku kampanje, pa je zmaga predsedniškega kandidata, ki prihaja iz vladi nasprotnega političnega pola, na Hrvaških volitvah običajna. Pozornost politike pa se že preusmerja na pomembnejše parlamentarne volitve, ki bodo razpisane pred koncem tega leta. Velika neznanka na teh pa je, kako močna stranka bo takrat zrasla iz kandidature desno populističnega predsedniškega kandidata Miroslava Škore in ali bosta obe največji stranki uspeli konsolidirati vsaka svoj politični pol - ali pa bomo tudi na Hrvaškem priča drobljenju političnega prostora.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj