Zunanje in notranje meje državnih meja

Protirasistična fronta brez meja je z včerajšnjim dnem pričela Festival odprtih meja za vse. Ta obsega predavanja v Pritličju, za jutri pa je ob 17. uri na Prešernovem trgu prav tako napovedan zbor tujcev neboječih. Namen festivala je ustvarjanje prisotnosti v javnosti, ki bi opozorila na neprimerno obravnavo in položaj beguncev, ki te dni prečkajo ozemlje Slovenije ter druge številne probleme pri reakciji na njihov prihod. Kje ti problemi tičijo in razloge za angažma po alternativnemu soočenju z begunci je fronta danes tudi podrobneje predstavila na tiskovni konferenci.

Prvenstveno so poudarili, da so mreža, ki ni humanitarna, temveč politična. S tem nimajo v mislih le politike, omejene na parlament, stranke in vlado. V dotični situaciji ta zajema boj proti sistemskemu rasizmu, ki je bil večji del odgovora beguncem. Čemu pridevnik protirasistična v fronti brez meja in kakšne so specifike današnje oblike rasizma pojasni Nina Kozinc iz Časopisa za kritiko znanosti:

Izjava

Poleg tega, da je fronta v prvi vrsti politična, pa skuša tudi vzpostaviti pretok informacij neposredno s terena in izvajati monitoring. Informacije so potrebne predvsem zaradi netočnega poročanja in tendence naturaliziranja stanja beguncev s strani večine bolj branih medijev. Na neprimernost medijskega poročanja je opozoril Uroš Prah iz paraliterarnega društva I.D.I.O.T.:

Izjava

S tem mediji pripomorejo k dehumanizaciji beguncev na mejnih prehodih. Tamkajšnjo situacijo oriše Andrej Kurnik iz Fakultete za družbene vede:

Izjava

Hkrati pa skušajo evropski migranstki mehanizmi uvesti delitev med domnevno upravičenimi begunci iz kriznih območij in ekonomskimi migranti, kot je bil zgovoren primer sprejemanja sirskih beguncev s strani Nemčije, katere gesta se je skušala predstaviti kot humanitarna. Na neprimernost in dvoličnost omenjenih statusnih klasifikacij Nina Kozinc in Uroš Prah:

Izjava

Medtem ko begunce na mejah čaka nehumana obravnava in statusna delitev, pa se jim nič drastično bolje ne godi v nastanitvenih centrih. Tam jim je namreč omejena svoboda gibanja, kar je potrdil tudi novinar Radia Študent, ki je v soboto obiskal približno 250 beguncev v nastanitvenemu centru v Celju. Več o splošnih razmerah v omenjenih centrih, Nina Kozinc:

Izjava

Informiranje s strani mreže je zato usmerjeno tudi k beguncem, kar bi sicer moralo soditi v resor dejavnosti države. Krivdo za nastalo situacijo gre sicer pripisati tudi mednarodnim mehanizmom Schengenskega območja in Dublinske uredbe. Kurnik:

Izjava

V soboto pa bo organizirana karavana, katere namen je opozoriti, da se situacija beguncev ne dotika le beguncev samih, ampak da gre za skupen politični boj.

Izjava

Nasnidenje jutri!