Zakon o tujcih plus+
Lepo pozdravljeni v pogovornem večernem terminu!
Tokrat so z nami Andreja Tonkli, Jure Gombač, Danijela Tamše in Andrej Kurnik, z njimi pa bomo probali v naslednji uri in pol predebatirati različne aspekte tega, kaj se dogaja – ne toliko nam kot tistim, ki zadnji dve leti bežijo in prihajajo iz drugih koncev sveta v Evropo.
Izhodišče te oddaje je novela Zakona o tujcih, ki ga je Vlada pred dnevi sprejela in dala v parlament v potrditev. V njem še vedno ostajata sporna člena 10.a in 10.b, ki govorita, da lahko parlament z dvotretinjsko večino za 6 mesecev v primeru spremenjenih razmer,- ki seveda niso definirane v zakonu- zavrne pravico do azila vsem ki prihajajo na slovensko mejo. Do nje naj bi bili po zakonu upravičeni le mladoletniki, osebe z resnimi zdravstvenimi težavami in tisti, ki bi jih v primeru zavrnitve čakala nečloveška obravnava ali mučenje ali smrt.
Zakona se ne da gledati samostojno, temveč je del zakonodajnih sprememb, ki se nam dogajajo v zadnjem letu in po, torej od zakona o obrambi, proti kateremu smo tudi na vašem najljubšem radiu spisali pobudo za referendum, pa potem sprememba zakona o nadzoru državne meje, zakona o pooblastilih policije, obeta se nam sprejem dodatnih pooblastil za mestne redarje, ter kot zadnji v paketu restriktivnih zakonov – Zakon o tujcih. Poleg tega smo ob ograji na južni meji naročili vodni top ter električne paralizatorje, kar nam nedvomno kaže, da je Slovenija v primeru državljanskih svoboščin v zadnjem letu in pol ne le nazadovala, temveč naravnost strmoglavila.
Kot rečeno, zakon o tujcih, v primeru, da bo sprejet, beguncem že na meji oziroma na obmejnem pasu - ki spet ni definiran – jemlje pravico do pravic. Ta koncept je bil razdelan med drugo svetovno vojno s strani Hane Arend, tako da bi začeli kar z vami, Andrina Tonkli, če lahko pojasnite to misel, ta koncept, ter tudi neko okolje, v katerem so te ideje nastale.
Ko govorimo o migracijah in beguncih, je precej v ospredju moment ali oni iščejo varno državo ali iščejo pravico do premikanja skozi več varnih držav. Trenutno je na jugu Balkana zapadlo precej snega, ki pozornost spet obrača k ljudem, ki zmrzujejo in se zbujajo pod zasneženimi šotori. Danijela, je politizacija smrti tista stvar, ki je tudi prejšnjič odprla balkanski koridor, ali gre bolj za trenutek slabe vesti, ki je ve nekem kratkem obdobju naredil tok sprejemljiv:
Trenutno imamo provizorično ograjo na naši južni meji, pa malo resnejšo na meji med Mađarsko in Srbijo, takšna je tudi na meji med Makedonijo in Grčijo. Poleg nezakonitih push-backov, ki so se dogajali na praktično vseh mejah, je bila ena izmed bolj šokantnih reči tudi uničevanje in onesposabljanje čolnov na morju med Turčijo in Grčijo. Zdi se, da mejne države Šengena in še nekatere druge južnoevropske države postajajo meja Evropske unije. Jure, kako poteka eksternalizacija meje, v kakšnih korakih, kje sploh je trenutno meja Evrope in do kam lahko begunci pridejo?
Članek Tour de Macedonia v Mladini je bil eden izmed prvih textov v medijih, ki je v začetku leta 2015 izpostavil Balkansko begunsko pot. A celoten medijski diskurz o migrantih v zadnjih dveh letih nas kot da želi prepričati, da so migracije nekaj novega, česar v Sloveniji še nismo doživeli, navkljub izkušnjam iz balkanskih vojn in občasne aktualizacije v popularni kulturi. Andrej, zakaj se zdi, da je spomin na pretekle migracije tako potlačen in zakaj se zdi, da se begunska problematika izumlja na novo?
Letos bomo praznovali 25. obletnico Izbrisa. Tekom let se je izkazalo, da Izbris le ni bil tako dobra stvar, kot so jo na začetku želeli prikazati in v ospredje je prišlo vprašanje odgovornosti. Zaenkrat se je država Izbrisanim opravičila in jim ponudila odškodnino. V primeru, da bo novela Zakona o tujcih sprejeta v obliki, v kateri krši tri člene ustave, vrsto domačih zakonov, tri evropske direktive in mednarodne konvencije o beguncih, na kakšen način bi lahko ugotavljati politično in kazensko odgovornost tistih, ki so zakon predlagali in ga sprejeli. Na podoben način bi verjetno veljalo iskati odgovornosti Dimitrija Rupla, ki je podpisal Vilensko deklaracijo in s tem podprl napad na Irak, ki je danes, po vseh znanih podatkih in analizah, eden glavnih vzrokov za begunce iz Sirije in Iraka. Kako je torej s to politično odgovornostjo glede potez, ki se morda v nekem dotičnem momentu zdijo nujne, a se po nekem času izkažejo kot popolnoma nasprotne zavezam, ki smo jih sami sprejeli.
Že prej je bila omenjena razdelitev ljudi, ki so potovali čez balkanski koridor na začetku je bil odprt za vse, potem za državljane SIA, in sedaj se je izkazalo, da so Afganistanci novi cigani v Evropi. Poznamo razliko med poljskimi in francoskimi židi v Franciji med drugo svetovno vojno. Torej je vse odvisno od tega, kakšna subjektiviteta stoji za tabo ter kdo garantira za tvoje politične pravice.
Slovenija ni ciljna država, kar so nam dali vedeti stotisoči, ki so samo korakali čez našo državo. Poleg tega se pri nas ogromno državljanov poslužuje instituta napotenega dela v tujino. Imamo torej več skupnega z Nemčijo in Švedsko ali z Afganistanom in Nigerijo?
Jure Gombač
Program Erasmus se da razumeti kot program za množično depolitizacijo evropske inteligence, saj zaradi mobilnosti ne morejo delovati na enem mestu. Kako bi ti, Danijela, kot aktivistka v migrantski skupnosti v Ljubljani opisala to repolitizacijo migrantov, ki jo je Sociani center v preteklosti že izvajal z delavci migranti in begunci, zdaj pa še toliko bolj, ko v Rogu deluje dnevni center za begunce?
Danijela Tamše (61:11)
Zaključne misli o prihodnosti
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj