Zlato in kruh v času korone
Nato smo si pogledali odziv nekaj evropskih držav na gospodarsko recesiji, ki jo je povzročila pandemija. Najpodrobneje smo si pogledali položaj Italije, ki je doživela morda najhujši izbruh COVID-19, a za enkrat sprejela enega najmanj ambicioznih programov državne pomoči prizadetemu gospodarstvu. Razlog za to je velik državni dolg, ki pa ni posledica klišejske italijanske razsipnosti. Italija je v zadnjih tridesetih letih varčevala precej več kot na primer Nemčija ali Nizozemska.
Italija in evroobmočje kot celota torej potrebuje skupno rešitev. Španija je predlagal ustanovitev novega mehanizma za državno pomoč. Madrid je predlagal izdajo obveznic brez roka dospelosti. Razložili smo kaj to pomeni in zakaj bi bilo ugodno za Evropsko unijo. Pričakovano je bil ta predlog zavrnjen, namesto tega je bil sprejet paket pomoči, ki temelji predvsem na posojilih, denar za te, pa bodo evropske institucije večinoma poiskale na finančnih trgih, ne pa v proračunih držav članic.
V drugem delu oddaje so posvečamo kmetijstvu v času koronakrize. Govorili smo z profesorjem Alešem Kuharjem iz Biotehnične fakultete Univerze v Ljubljani, ki je najprej ocenil kako je kriza prizadela slovensko kmetijstvo. Omejitve gibanja so najbolj prizadele tiste prehranske verige, ki se končajo v restavracijah, hotelih in kantinah. Trg ne deluje zgolj po principu ponudbe in povpraševanja, ampak so ključni poslovni odnosi, ki so se oblikovali skozi desetletja. Poleg tega je hrana, ki jo kupimo v trgovinah in pripravimo doma drugačna od tiste, ki jo naročimo v gostilnah. Zgodba zase v tem pogledu so Združene države Amerike, kjer je bil pred krizo trg za »food away from home« večji od trga hrane v supermarketih, za šibko točko pa se je izkazala tudi izjemna koncentracija predelovalnih obratov.
Ukrepi Evropske unije glede kmetijstva so bili za enkrat izredno medli. Primer je denarna pomoč pri financiranji začasnega skladiščenja proizvodnih viškov. Aleša Kuharja smo vprašali po tem, kako bi po njegovem menjenu moral izgledati učinkovitejši odziv države v Sloveniji. Še največ so se sicer odločevalci v kmetijstvu sicer z zadnjem času ukvarjali z pomanjkanjem migrantskih delavcev, na pleči katerih danes stoji industrializirano kmetijstvo. Morda nekoliko presenetljivo, to ne velja zgolj za ZDA in Evropo, kjer je izkoriščanje migrantskih delavcev v kmetijstvu že dolgo znano dejstvo, ampak tudi za Indijo in Kitajsko, kjer se veliki kmetijski obrati zanašajo na potujoče revne agrarne delavce. Po drugi strani pa posledice čutijo tudi države iz katerih te delavci prihajajo in domov pošiljajo zasluženi denar.
Prikaži Komentarje
Komentiraj