Od kralja čebule do težkega bremena kovancev

V skoraj še praznični oddaji bomo govorili o štirih nenavadnih epizodah manj in bolj daljne ekonomske preteklosti in o tem, kaj nam povedo o tem, kako delujejo denar in trgi. 

Isaac Newton – Upravnik kovnice

Isaac Newton, znanstvenik in naravni filozof, se ni ukvarjal le s fiziko in alkimijo, ampak je kasneje postal tudi najslavnejši upravnik angleških kovnic. Newton je odigral eno ključnih vlog pri stabilizaciji angleškega monetarnega sistema po finančni revoluciji. Ta se zgodi neposredno po Slavni revoluciji 1688–89 z ustanovitvijo Bank of England in začetkom finančnega trgovanja na finančnem trgu na Exchange Alley v Londonu. Ustanovitev Bank of England sovpada s hudo monetarno krizo, ki je posledica močno obrezanih srebrnih kovancev. Obrezovanje je bila kljub hudim zagroženim kaznim praksa mnogih trgovcev in ponarejevalcev denarja. V okviru prizadevanj za povečanje odvračilnega učinka smrtne kazni in izboljšanje verodostojnosti sodnega sistema, sta John Locke in finančni minister Charles Montagu zaposlila takrat že precej slavnega Isaaca Newtona kot novega upravnika kovnice. Newton je bil tako zadolžen za preiskovanje, odkrivanje in pregon kaznivih dejanj zoper valuto. Newton je osebno obiskoval zapore, gostilne in krčme – pogosto v preobleki – da bi preiskoval ponarejevalske združbe in metodično preiskoval primere in skrbno zasliševal priče. Storilcem ni oproščal. »Psi se zmerom vrnejo k svojemu bruhanju,« se je glasil njegov odgovor na nasprotovanje smrtnim kaznim. Poleg tega je bil zadolžen za prekovanje praktično vseh kovancev v Angliji, kar mu je v nasprotju z vsemi pričakovanji uspelo v pičlih nekaj letih. 

Kralj čebule

Čebule so edina surovina, kmetijska ali drugačna, pri kateri je v ZDA prepovedano trgovati z opcijskimi pogodbami. To ureja Onion Futures Act iz leta 1958, ki je še danes v veljavi. Ta zakon je posledica ene najuspešnejših špekulativnih shem, ki sta jo izvedla kmet Vincent Kosuga in njegov partner Sam Seigel. Kosuga, sin judovskih priseljencev, ki se je spreobrnil v gorečega katolika, po duši kockar, je v štiridesetih in petdesetih letih 20. stoletja strastno trgoval z opcijskimi pogodbami na Chicaški kmetijski borzi. Leta 1955 je zasnoval špekulacijo, s katero je uspel diktirati ceno čebule v Ameriki. Na skrivaj je pokupil praktično vso čebulo na trgu in vse opcijske pogodbe. Nato je ceno najprej dvignil na dvakratnik običajne, nato pa jo zbil praktično na nič. Vreča čebule je bila vredna pol toliko kot sama vreča. A ker je imel Kosuga kratke pozicije, je z zlomom zaslužil vsoto danes enakovredno 100 milijonom dolarjev. Storil ni nič takrat kaznivega. Kaznivo bi bilo le, če bi se zlagal na zaslišanju pred ameriškim kongresnim odborom. Zato je na vprašanje, ali je res, da ima 97 % čebule v Ameriki, odgovoril: »Ne, imam je 98 %.«

Ponzi in pozijeve sheme

Charles Ponzi je bil italijanski priseljenec, ki se je dobro znašel med bogastva lačnimi Američani v 20. letih prejšnjega stoletja. Zasnoval je finačno shemo, ki naj bi vključevala poštne kupone med ZDA in Evropo in domnevno zagotavljala garantiran bajen dobiček. Toda to bi bilo precej logistično naporno. Namesto tega je Ponzi dobičke izplačeval iz denarja vedno novih investitorjev v svojo shemo. Denar je porabil za maščevanje banki, ki mu je pred leti zavrnila posojilo. Ko je bil na koncu obsojen, je v ječi preživel dobra tri leta, a potem ponovno poskušal prodajati nepremičnine na Floridi, ki pa so bile le močvirnate luknje. 

Nenavadne zavarovalniške police

Zavarovanje ključnih oseb je življenjsko zavarovanje, ki ga sklene firma za svoje najpomembnejše zaposlene, da je poplačana, če se jim kaj zgodi. Deležniki v podjetju lahko sklenejo zavarovanje, če se kaj zgodi drugim delničarjem. Seveda lahko zavarujete svoje brke. In nikar na golf igrišče brez zavarovanja, če bi slučajno zadeli hole-in-one. To se vé že sto let!

Avtor fotografije: Stanley Kubrick