Štekaš ograjo na južni meji?
V današnjem Štekerju analiziramo, kako se je vlada Roberta Goloba doslej odrezala pri odstranjevanju ograje na slovensko-hrvaški meji. Slovenska politika je pri postavitvi ograje odreagirala, kot se za samooklicano srednjeevropsko državo spodobi: nekdanji premier Miro Cerar je 10. novembra 2015 odredil izgradnjo žične in panelne ograje na meji s Hrvaško. Posli so bili sprva tajni. Premier je mejne prepreke označil za »tehnične ovire«, ki naj ne bi bile namenjene zapiranju meja, ampak »preprečevanju razpršenega in nekontroliranega vstopa prebežnikov na naše ozemlje«. Cerar je ob tem poudaril tudi, da bodo migranti usmerjeni k vstopnim točkam v državo. Do lani je ograja v glavnem služila temu, da je policiji olajšala nadzor nad mejo in izvajanje pushbackov migrantov na Hrvaško. Od začetka letošnjega leta in vstopa Hrvaške v schengensko območje je tudi s tega, policijsko-upravnega vidika, ograja postala nepotrebna, saj so mejni prehodi za ljudi odprti.
Vlada Roberta Goloba je sklep o odstranitvi ograje na južni slovensko-hrvaški meji sprejela 8. julija lani. Potem je vojska pričela z odstranjevanjem žice iz pocinkanega jekla. 16. maja letos je podjetje Minis začelo še z drugim delom »tehničnih ovir«, torej panelne ograje.
Po informacijah, ki so nam jih poslali z notranjega ministrstva, je bilo na slovensko-hrvaški meji 14. julija lani 51 kilometrov rezilne žice. Do 16. junija letos so odstranili 22 kilometrov, od tega letos dobrih 13 kilometrov. Nekdanja notranja ministrica Tatjana Bobnar je ob začetku odstranjevanja ograje izjavila, da bo »Slovenska vojska dnevno odstranila približno 200 metrov rezilne žice, kar pomeni, da bi bila ta v celoti odstranjena v 150 dneh«. Po njeni napovedi bi vso žico odstranili v petih mesecih, torej pred začetkom leta 2023. Boštjan Poklukar, ki je minister postal konec februarja, za razliko od Tatjane Bobnar ni dajal konkretnih obljub, povedal je le, da »upa, da bo ograja do konca leta odstranjena«.
Po informacijah notranjega ministrstva smo imeli lani na meji s Hrvaško 143 kilometrov panelne ograje. Zunanji pogodbeni izvajalec, torej podjetje Minis, s katerim je notranje ministrstvo aprila sklenilo pogodbo o odstranjevanju ograje, je od začetka del 15. maja letos do 28. junija odstranilo pet kilometrov panelne ograje. Že pred vlado in Minisom je sicer panelno ograjo začela odstranjevati narava. Poplave reke Kolpe so ograjo poškodovale, zaradi česar je vojska med 25. oktobrom 2022 in 28. aprilom 2023 odstranila šest kilometrov poškodovane ograje.
Februarja je notranje ministrstvo na javnem naročilu za odstranitev ograje izbralo družbo Minis. Gre za podjetje, ki je ograjo tudi že postavljajo. V začetku marca je Boštjan Poklukar sicer odredil notranjo revizijo o pravilnosti postopkov v povezavi z javnim naročilom za odstranitev ograje. V reviziji so odkrili le manjše nepravilnosti, na podlagi katerih Poklukar ni mogel odstopiti od posla.
Pogodba s podjetjem Minis je sklenjena za dve leti z možnostjo podaljšanja še za dve leti. Če Minis ograje ne bo odstranil v tem času, bo morala družba plačati kazen. Ta bi znašala 0,2 odstotka od skupne okvirne dvoletne vrednosti pogodbe, kar je približno 7 tisoč evrov. Odstranjevanje, kot izhaja iz pogodbe, poteka v skladu z zaporednimi naročili naročnika, torej policije in notranjega ministrstva. To mora v posamezno naročilo vključiti podatke o lokaciji izvedbe, okvirni odstranitve ograje, terminu in lokaciji uvedbe v delo ter ime in priimek predstavnika naročnika in izvajalca. Uvedba v delo za posamezno naročilo poteka v treh dneh od podaje pisnega naročila. Na posamezni uvedbi v delo je izvajalec seznanjen z rokom izvedbe odstranitve ograje za vsak posamezni odsek trase po posameznem naročilu. V enem naročilu je lahko zajetih več lokacij, pri čemer je možna tudi različna dinamika odstranjevanja ograje po posameznem naročilu, in sicer od nekaj metrov do večjih dolžin v skladu s postavljenimi roki. Po zaključeni odstranitvi ograje po posameznih naročilih se opravi pregled.
Ministrstvo je maja letos končno izplačalo odškodnino posameznikom, ki si lastijo parcele, na katerih je vlada Mira Cerarja postavila tako imenovane tehnične ovire. Odškodnine je sicer obljubljala že vlada Marjana Šarca. Letni stroški za odškodnino so bili ocenjeni na 22 tisoč evrov letno, kar pomeni, da je lastnik parcele letno prejel 75 evrov odškodnine. Vlada Roberta Goloba je za odškodnine torej namenila najmanj 88 milijonov letno, kar je 300 evrov na posameznika.
Ob pregledu pogodbe med notranjim ministrstvom in policijo ter podjetjem Minis v oči pade člen, ki govori o ponovni postavitvi odstranjene ograje na lokacijah po željah naročnika. Oktobra lani je ministrstvo za notranje zadeve, ki ga je takrat vodila Tatjana Bobnar, obmejnim občinam, denimo Metliki, Osilnici in Črnomlju, ponudilo odkup panelne ograje po njeni odstranitvi. Po besedah nekdanje ministrice so ograjo občinam in občanom ponudili tudi zato, da bi se občanom odkupili, ker osem let niso mogli dostopati do reke Kolpe. Minister Boštjan Poklukar pa je namero odkupa panelne ograje opustil: ministrstvo je v javni objavi 16. maja tako zapisalo, da bo ograja namenjena potrebam Slovenske vojske in policije. Minister Poklukar je dejal, da mora »domačine na žalost razočarati«, prej ponujeni odkup je ocenil za nemogoč in zatrdil, da je ograja del državne premičnine in namenjena potrebam ministrstev. Na vprašanje, zakaj so si premislili glede ponudbe odkupa ograje občanom, so nam z notranjega ministrstva odgovorili, da so, citiramo, »ob opravljenih poizvedbah glede potreb po odstranjeni panelni ograji na ravni državnih organov glede na omejeno količino odstranjene panelne ograje in izkazane potrebe policije ter vojske sprejeli odločitev, da se bo odstranjena ograja uporabila za potrebe obrambno-varnostnih organov Slovenije, torej policije in vojske.« Že nekdanja ministrica Bobnar, ki je bila pripravljena ograjo ponuditi v odkup, je v novinarskem vprašanju junija lani možnost vnovične postavitve ograje označila za »relativno«.
Odločitev notranjega ministrstva o neodkupu panelne ograje je povezana z rahlo nejasnim členom pogodbe z Minisom, ki govori o »ponovni postavitvi ograje«. Ministrstvo je za nas razjasnilo, da gre za uporabo odstranjene ograje, in sicer z namenom ograditve posameznih lokacij v upravljanju ministrstva, kjer so izkazane potrebe za ograditev objektov. Cilj ponovne postavitve je, da se uporabna odstranjena ograja ne zavrže, temveč uporabi, s čimer za lokacije, ki jih je treba ograditi, ne bo treba nabavljati nove. Katere lokacije in objekte nameravajo ograditi, v pogodbi ni zapisano, do pojasnjevanja teh podrobnosti pa je bilo zadržano tudi ministrstvo.
Foto: Attribution-ShareAlike 4.0 International (CC BY-SA 4.0)
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj