Štekaš ukrepe po poplavah?
Konec avgusta je Državni zbor sprejel Zakon o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023. Premier Robert Golob je, še preden je javnost spoznala vse novosti, ki jih zakon uvaja, napovedal še en zakon, v katerem naj bi vlada uvedla 0,2-odstotni davek na bilančno vsoto bank. Vlada pripravlja tudi zakon o obnovi, ki bo zadeval infrastrukturo. Zaradi hitrosti napovedovanja in sprejemanja popoplavnih ukrepov je javnost ostala prikrajšana za podrobnosti interventnega zakona. Po notah opozicijskih strank mediji iz tega zakona še danes izpostavljajo skorajda izključno solidarnostni prispevek in delovno soboto.
Danes skušamo poštekati detajle interventnega zakona, saj se, kot ponavadi, hudič skriva prav v njih. Določbe zakona namreč posegajo v tri veljavne zakone in odstopajo od 40 veljavnih zakonov. Navedimo nekaj takih podrobnosti: Zakon delodajalcem omogoča, da javnim uslužbencem brez njihovega soglasja naložijo dodatno delo. Skrajšuje tudi postopek zaposlovanja tujih delavcev. Za potrebe odpravljanja posledic poplav zakon odpravlja tudi obvezno presojo vplivov na okolje. Večina ukrepov iz zakona bo veljala do konca letošnjega leta, Golob pa predvideva, da bo obnova trajala vsaj pet let.
Interventni zakon torej spreminja delovne zadolžitve javnih uslužbencev, pri čemer se opira na 169. člen Zakona o delovnih razmerjih. Ta pravi, da se v primeru naravnih in drugih nesreč, ko je ogroženo življenje in zdravje ljudi ali premoženje delodajalca, lahko spremeni vrsta in kraj opravljanja dela tudi brez soglasja delavca. To je možno, dokler trajajo take okoliščine. Zakon o delovnih razmerjih in splošni položaj javnih uslužbencev komentira Damjan Volf, generalni sekretar Obalne sindikalne organizacije.
57. člen interventnega zakona pravi, da lahko delodajalec na področju socialnovarstvenih storitev, kot sta institucionalno varstvo in pomoč na domu, zaposlenega brez njegovega soglasja začasno premesti k drugemu izvajalcu enakih storitev. To lahko stori, če je delavec pri njem zaposlen na podlagi koncesijske pogodbe ali z dovoljenjem za delo, novi kraj dela od prebivališča uslužbenca pa je lahko v tem primeru oddaljen tudi več kot 70 kilometrov.
Nadrejeni lahko po 58. členu novega zakona javnemu uslužbencu brez soglasja odredi, da izven rednega delovnega časa in brez prekinitve dela za počitek konča začeto nalogo ali opravi nujno delo. To dopušča za največ dvajset ur na teden ali osemdeset ur na mesec. Če javni uslužbenec s tem soglaša, pa lahko delo izven polnega delovnega časa traja tudi dlje. Ukrep velja do konca leta. Vpliv teh dveh ukrepov na javne uslužbence komentira Volf.
Po končanem delu mora delodajalec uslužbencu zagotoviti sorazmerno daljši počitek. Volfa smo vprašali, ali v zakonodaji obstaja določen čas počitka glede na čas dela in ali je sorazmerno daljši počitek v kakšnem zakonu točneje definiran.
126. člen zakona določa, da delodajalec lahko začasno premesti javnega uslužbenca na enako ali drugo delovno mesto pri drugem delodajalcu v javnem sektorju. To lahko stori tudi brez soglasja uslužbenca. Premestitev ni dopustna v primeru, da gre za starejšega delavca, če je delavka noseča ali doji in če je uslužbenec nezmožen za delo zaradi bolezni ali poškodbe. Enako velja, če skrbi za družinskega člana in je zato odsoten od dela. Prav tako premestitev ni dopustna, če je javni uslužbenec na starševskem dopustu, če je odsoten zaradi varstva otrok ali če je uslužbenec invalid. Novi kraj dela ne sme biti oddaljen več kot 70 kilometrov, razen če gre za uslužbenca v socialnovarstvenih storitvah. Zoper začasno premestitev se uslužbenec ne more pritožiti. Če je delavec premeščen za več kot dvajset delovnih dni, mu pripada dodatek v višini 20 odstotkov urne postavke njegove osnovne plače.
Minister za delo Luka Mesec je kot enega interventnih ukrepov za obnovo predstavil poenostavljeno zaposlovanje tujih delavcev. V dveh tednih smo ministrstvo tudi večkrat prosili za sogovorca, ki bi nam interventne ukrepe pojasnil, a nam ga do zaključka redakcije niso uspeli zagotoviti. Postopek zaposlitve tujih delavcev opredeljuje 89. člen interventnega zakona. Volf najprej splošneje spregovori o položaju tujih delavcev pri nas.
Interventni zakon določa, da Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje tujim delavcem izdaja dovoljenja za delo z namenom odprave ter preprečitve posledic poplav in plazov. Gre le za delavce, ki za vstop in bivanje v Sloveniji ne potrebujejo vizuma. Ukrep bo veljal do konca avgusta naslednjega leta. Ta dovoljenja mora zavod obravnavati prednostno in jih zaključiti v največ desetih dneh. Z delom lahko delavci začnejo, preden upravna enota izda enotno dovoljenje za zaposlitev in delo, saj je rok za to tri mesece. Upravna enota izdaja dovoljenja na podlagi mednarodnega sporazuma z drugo državo. Na primeru Bosne in Hercegovine vlogo sporazuma pojasni Volf.
Izjava
Upravna enota, ki odloča o izdajanju dovoljenja za opravljanje poklicev, je samo Upravna enota Celje. Vse ostale upravne enote morajo prošnje, ki jih dobijo v povezavi z dovoljenjem, posredovati njej. Vlogo za izdajo enotnega dovoljenja tujim delavcem lahko vloži tujec ali njegov delodajalec. Ta je moral biti za opravljanje dejavnosti, ki jo zadeva dovoljenje, registriran najkasneje na začetku avgusta. Da upravna enota izda potrdilo o enotnem dovoljenju, mora delavec predložiti potni list, ki ima vsaj tri mesece daljšo veljavnost od nameravanega prebivanja v Sloveniji, potrdilo iz kazenske evidence v matični državi in pogodbo o zaposlitvi.
Delavec za odpravo in preprečitev posledic poplav in plazov lahko dela tri mesece. Delo lahko opravlja tudi dlje, in sicer do pravnomočne odločitve o vlogi za izdajo enotnega dovoljenja. Delodajalec je v primeru zaposlitve tujih delavcev za odpravo posledic neurij pravna oseba ali posameznik, ki je vpisan v register kmetijskih gospodarstev v Sloveniji. Volf pove, kakšen je vpliv interventnih zakonov na pravice tujih delavcev in trg dela.
Poklice tujih delavcev, ki jih lahko zaposlujejo po olajšanem postopku, je z odredbo določil minister Mesec. Po odredbi gre za 37 poklicev, ki jih na trgu dela primanjkuje in ki so nujni za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov, na primer zidarje, tesarje, voznike, elektroinštalaterje, gradbince in poklice za zdravstveno oskrbo na domu. Na seznamu so tudi kuhar ter kuhinjski pomočnik, pa tudi ročni pralec ter likalec oblačil in tekstilij.
Kdaj bodo tuji delavci prišli v Slovenijo, še ni znano, ker sistem za njihov prihod še ni vzpostavljen.
Zakon odstopa tudi od Zakona o varstvu okolja. 63. člen novega zakona pravi, da za projekte, ki so potrebni za odpravo posledic poplav in plazov, ne uporabljajo določbe predpisov, ki urejajo posege v okolje. Zakaj presoja o vplivih na okolje po mnenju Ministrstva za okolje in prostor ni potrebna in kako je to zakonsko podkrepljeno, so nam z ministrstva odgovorili v pisni izjavi, citiramo:
»V okviru odprave posledic poplav in plazov v avgustu 2023 bo potrebno obnoviti ali rekonstruirati veliko cest, mostov, železniških prog, objektov, in izvesti tudi številne druge posege v okolje, za katere bi bilo mogoče treba, glede na določbe predpisov, ki urejajo varstvo okolja, izvesti bodisi predhodni postopek bodisi presojo vplivov na okolje. Z določbo 63. člena /…/ ni treba izvesti niti predhodnega postopka niti presoje vplivov na okolje, /…/ s čimer bo omogočena bodisi hitrejša izvedba teh projektov bodisi hitrejša pridobitev morebitnih drugih potrebnih dovoljenj za izvedbo teh projektov ali delov projektov. Vendar pa [Zakon o varstvu okolja] ob tem določa, da se za te projekte ali dele projektov zahteva odločitev Vlade na predlog ministrstva, pristojnega za obrambo, kar pa sedaj, glede na določbo 63. člena tega zakona, ni potrebno.«
Zakon ustanavlja Službo Vlade Republike Slovenije za obnovo po poplavah in plazovih, ki jo vodi Boštjan Šefic. Bivši svetovalec za nacionalno varnost in dolgoletni sekretar na Ministrstvu za notranje zadeve se je za prevzem vodenja službe za obnovo vrnil iz pokoja. 157. člen zakona pravi, da jo je ustanovila vlada, da bi koordinirala delovanje vlade, ministrstev ter občin pri odpravi posledic poplav in plazov. Služba koordinira tudi delovanje humanitarnih in nevladnih organizacij, strankam svetuje o načinu obnove objektov, o financah in pravnih zadevah, koordinira del projektne dokumentacije za gradnjo in skupaj z drugimi organi nadzoruje porabo javnih financ pri odpravi posledic letošnjih neurij. Šefica smo vprašali, kaj je do sedaj že postorila in koliko časa bo še delovala.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj