Na Dan državnosti

Spoštovani,

Prav in primerno bo, da na dan državnosti prepustim besedo morda največjemu mislecu anti-državnosti, seveda ne- slovenskemu, ampak iz stare evropske države z največjo revolucionarno tradicijo na Zahodu; in šele nato našemu najvišjemu državniku.

Torej: »Velika kritika demokratične politike, ki jo najdemo pri Platonu, je rahlo dvoumna. Po eni strani je gotovo aristokratsko osebno mnenje. Vendar po drugi strani predstavi pristen problem- tistega o neke vrste protislovju, ki lahko postane antagonistično, med pravičnostjo in svobodo.

Za pridobitev nekoliko vpogleda v to lahko beremo razprave med francoskimi revolucionarji med leti 1792 in 1794. Strašljiv pojem »terorja« intervenira natančno na točki, ko univerzalnost, ki naj bi delovala izza politične resnice, vstopi v nasilen spopad s partikularnostjo interesov. Veliki revolucionarji te dobe subjektivno prevedejo ta konflikt rekoč, da kjer krepost propade, je teror neizogiben. A kaj je krepost? To je politična volja ali to, kar je Saint Just imenoval »javna (za)vest«, ki brez pomisleka postavi enakost nad čisto individualne svoboščine in univerzalnost načel nad interese posameznikov.

Ta razprava nikakor ni zastarela. Dejansko, kakšna je naša današnja situacija- mislim na situacijo ljudi, ki jim je dovolj udobno sebe imenovati »zahodnjaki«? Cena, ki jo je treba plačati za našo dragoceno svobodo tule v zahodnem svetu, je cena pošastne neenakosti, najprej znotraj naših lastnih držav, nato pa predvsem v tujini. S filozofskega stališča danes v svetu ni popolnoma nobene pravičnosti. S tega stališča smo popolnoma brez kreposti v smislu,ki so ga tej besedi dali naši veliki predniki jakobinci. Vendar pa se sami hvalimo, da tudi teroristi nismo. Tu pa je Sain Just spet vprašal:«Kaj hočejo ljudje, ki nočejo ne kreposti ne terorja?« In njegov odgovor na to vprašanje je: hočejo korupcijo. In zares obstaja naša želja, da se valjamo v korupciji brez pogleda naprej. To, kar tu imenujem korupcija, pa se ne nanaša toliko na sramotno trgovanje, na menjave med banditizmom in »dostojno družbo«, na poneverbe vseh vrst, za katere vemo, da jim kapitalistična ekonomija služi kot podpora. S korupcijo mislim predvsem na miselno korupcijo ki vodi k svetu, ki medtem ko je tako očitno prazen vsakega načela, samega sebe predstavlja in ga ima večina tistih,ki imajo od njega korist, kot najboljši vseh možnih svetov.. To doseže točko, ko ljudje v imenu tega korumpiranega sveta tolerirajo bojevanje vojn proti tistim, ki se upirajo taki gnusni samozadovoljnosti –in znotraj naših meja naše preganjanje tistih, ki so slabo »integrirani«, vseh tistih, ki prišedši od drugod ne zatrjujejo brezpogojno samooklicane superiornost kapitalo-parlamentarizma«

Toliko iz knjige »Filozofija za aktiviste«, kot je po moje dober angleški prevod knjige Alaina Badiouja »La Relation enigmatique entre philosophie et politique«.

In sedaj- ker gre pač za slovenski dan državnosti in ne za 14. julij- besede našega predsednika države; ne gre sicer za njegov sinočnji govor, ne poznam ga- ampak za neke druge besede, ki še dosti bolj natančno ustrezajo tisti Badioujevi »praznosti vsakega načela« -in to iz ust človeka, ki se ima za najboljšega vseh možnih svetov v eni osebi in je hkrati simbol popolne korupcije politične elite in nas samih, ki smo jih, smo ga in jih bomo/ga bomo še volili. Torej:

» Predsednik republike Slovenije Boris Pahor vljudno vabi(m) na priložnostno slovesnost ob odprtju postavitvenega prostora Spomenika vsem žrtvam vojn in z vojnami povezanim žrtvam na območju Republike Slovenije«.

Naj ponovim: ni šlo za odprtje spomenika- ampak za odprtje praznega postavitvenega prostora- za počastitev praznine skratka. Lahko noč in srečno.