Ponedeljek, 42. marec 2016

Paralelno z množičnimi sindikalnimi protesti proti predlaganim spremembam na področju delovne zakonodaje se s pomladjo v Franciji rojeva novo družbeno gibanje, poznano kot Nuit Debout, ohlapno prevedeno v Vstani ponoči. Od 31. marca se množice v večernih urah zbirajo na trgih in ulicah ter nenasilno izražajo neodobravanje s stanjem v državi. Gibanje, ki se je rodilo na pariškem Place de la République, trenutno poteka v več kot štiridesetih mestih po Franciji, v zadnjih dneh pa je preseglo meje z zborovanji v Belgiji, Španiji in nazadnje v Berlinu.

Nuit Debout deluje v podobnih okvirih kot ameriški Occupy in španski 15. maj, bolje poznan kot Indignados. Protestniki prihajajo iz različnih družbenih sfer ter izražajo zaskrbljenost in ogorčenje nad trenutnim političnim in družbenim stanjem. V duhu francoske revolucije vstajniki vztrajajo, da se mesec april ne sme začeti, dokler ne dosežejo sprememb sistema. Tako je na protestniškem koledarju danes 42. marec, in ne 11. april, kot bi mogoče pričakovali.

Iskra, ki je pognala val protestov, katerih otrok je tudi to gibanje, je predlagana zakonodaja na področju dela, ki ne skriva neoliberalističnih teženj francoskih elit. Novela zakona močno omejuje delavske pravice in olajšuje ter opravičuje odpuščanja. Delodajalci bi se po novi ureditvi glede delovnih pogojev lahko pogajali direktno z zaposlenimi, kar je v nasprotju s sedanjo zakonodajo, ki ob pogajanjih zahteva prisotnost sindikata. V prvotnem besedilu je bil vključen tudi maksimalni znesek, ki bi ga delavec lahko prejemal za izgubo zaposlitve, ki pa je bil naknadno omiljen v tako imenovani “priporočeni” maksimalni znesek.

O Nuit Debout smo se pogovarjali s članom komisije za komunikacijo v Parizu.

Izjava

Omenjeni François Ruffin je režiser popularnega dokumentarca Merci Patron!, v prevodu Hvala Šef!, ki je izšel v februarju in bil eden od močnejših faktorjev pri mobilizaciji ljudstva. Merci Patron spremlja boj dveh navadnih tekstilnih delavcev z najbogatejšim Francozom in 13. najbogatejšim zemljanom Bernardom Arnaultom. Delavca, ki sta bila odpuščena, ker je Arnault preselil proizvodnjo na Poljsko, v filmu poskušata prisiliti bivšega šefa, da plača zajetno odškodnino, ker jima je uničil življenje.

Množični protesti ob napovedanih reformah niso v Franciji nič novega, a poziv k nočnim vstajam je tokrat prišel s strani državljanov, ne strank ali sindikatov, kot je navada.

Izjava

V duhu časa večina organizacije, komunikacije in poročanja o vstajah poteka prek socialnih omrežjih, ki od prvega dne igrajo pomembno vlogo.

Izjava

Glavnino udeležencev predstavljajo študenti in dijaki, a ob naraščajočem številu udeležencev se spreminja tudi starostna piramida vstajnikov.

Izjava

Zborovanja, ki so prvotno potekala le v večernih in nočnih urah, se zdaj spreminjajo v okupacije trgov, v čemer prevladuje Pariz, kar pa ni vsem po godu.

Izjava

Nuit Debout deluje brez hierarhije, koordinacija pa poteka prek številnih odborov. Zavračajo vsakršno politično zastopstvo, a ne skrivajo političnih nagnjenj.

Izjava

Nuit Debout se ne izogiba le hierarhični ureditvi, pač pa tudi direktnim zahtevam.

Izjava

Največ podpore na tujem so vstajniki deležni v Španiji, kjer so že vsaj v petih mestih potekali solidarnostni zbori, prav tako pa španski Indignadosi bolj direktno pomagajo francoskim soborcem.Izjava

Aktualni predsednik Francois Hollande, ki je zmagal na volitvah leta 2012 z obljubami o prenehanju politike rezov in ustvarjanju novih priložnosti za mlade, je ravno njih pustil na cedilu. Skoraj četrtina mladih je brezposelnih, revščina prav tako narašča.

Ob razočaranju delavskega razreda nad ukrepi vlade socialistov je največja dobitnica trenutnega stanja skrajna desnica z Nacionalno fronto Marine Le Pen na čelu, ki pridno pobira glasove in še krepi svoj položaj na valu ksenofobije, ki je zajel Evropo ob begunski krizi ter terorističnih napadih v Parizu in Bruslju.

Prav tako ne gre pozabiti, da v Franciji vlada izredno stanje že od novembrskih napadov v prestolnici, kar varnostni organi pridno izkoriščajo za izvajanje številnih racij in aretacij širom države.

Kdaj se bo april na trgih lahko končno začel, zaenkrat še ni jasno. Francoski parlament medtem sledi tradicionalnemu gregorijanskemu koledarju in bo o spornem predlogu zakona o delu glasoval 5. maja.