Modro za študentske funkcionarje

Spoštovani poslušalci, cenjene poslušalke. Pozdravljeni v zadnjem ŠOUvizorju, posvečenemu pregledu posameznih študentkih skupin, ki kandidirajo na volitvah za mesta znotraj Študentske organizacije Univerze v Ljubljani. Tokrat eterski prostor namenjamo zadnji večji skupini, in sicer Modro za študente, ki je imela v preteklem mandatu znotraj Študentskega parlamenta najmočnejšo poslansko ekipo.

Modri so vodili tako imenovano vlado študentske enotnosti. Znotraj ŠOU so zasedali resor za socialo in zdravstvo ter resor za komuniciranje in razvoj. Obvladovali pa so tudi celotno predsedstvo pod vodstvom Roka Likovića.

Člani Modrih so na začetku mandata predstavljali liberalno alternativo tržno usmerjeni skupini Povezani, o kateri smo že poročali. Njihova odprtost je javnosti občasno nehote razkrila tudi določene prakse delovanja študentskega organiziranja. Prisluhnimo, kako je na soočenju študentskih skupin pred preteklimi volitvami financiranje volilne kampanje opisal njihov vidni član in trenutni predsednik ŠOS Klemen Balanč:

Izjava

V Modro za študente so vložen finančni kapital hitro prekovali v političnega. Morda vse to najlepše oriše primer političnega kadrovanja Tribune, o katerem smo poročali v začetku lanskega leta. Spomnimo, Tribuna je tedaj zamenjala odgovornega urednika. Na razpisani prosti mesti sta se prijavila simpatizerka skupine Modro za študente Ana Pavlič in član obstoječega Tribuninega kolektiva Aleš Mendiževec. Tribunin uredniški odbor je podprl slednjega in o Ani Pavlič celo izrekel negativno mnenje. A znotraj ŠOU je politična matematika odločila drugače. Na seji programskega sveta so predstavniki ŠOU in založbe Beletrina s preglasovanjem dosegli ustoličenje Ane Pavlič.

Tedaj so mnogi opozarjali, da gre najverjetneje za umazano politično igro. Jeziček na tehtnici je namreč prevesil predstavnik Beletrine Aleš Šteger, ki je po privatizaciji založbe s strani ŠOU postal eden izmed njenih solastnikov. Zaradi tega zapleta je kolektiv starih sodelavcev odstopil od projekta, Tribunino delovanje pa je še danes precej okrnjeno.

Posebno omembo si nedvomno zasluži tudi predsednik Študentskega zbora iz vrst Modrih, Tilen Gorenšek. Pretekli mandat je bil pogosto zaznamovan z burnimi razpravami. Olje je na ogenj za nameček prilivalo še vodenje sej zbora, ki je bilo večkrat precej samovoljno. Najboljše bo, da prisluhnemo dialogu med opozicijskim poslancem Juretom Novakom in Tilnom Gorenškom glede vlaganja amandmajev ob institucionalnih spremembah ŠOU:

Izjava

Preidimo raje k nekoliko lažjim tematikam. Pri resorju za komuniciranje in razvoj, ki ga je vodil vidni član Modrih Matej Lebreht, so v preteklem mandatu zagnali lasten ŠOU podcast 420 sekund. Ekipa 420 sekund je sicer sprva obljubljala tedenske oddaje. A sodeč po objavah na Soundcloudu takšna obveza študentskim funkcionarjem že po dobrem ducatu narejenih oddaj predstavlja prevelik zalogaj.

Kaj pa pravzaprav skupina Modro za študente želi, da študentje slišijo o delovanju ŠOU v Ljubljani? Za primer vzemimo sporen projekt študentski kampus, največjo nepremičninsko špekulacijo v zgodovini ŠOU. Spomnimo, za zemljišče na Pivovarniški ulici so pri ŠOU bivšemu študentskemu funkcionarju plačali trikratnik tržne cene. Da bo mera polna, so pri dnevniku Večer ugotovili, da bo čez nekaj let čez zemljišče potekala železniška proga. No, nekoliko drugače pa zadeve okoli Kampusa vidi ekipa 420 sekund:

Izjava

Kaj torej lahko od Modrih pričakujemo v prihodnjih dveh letih? V resnici ne prav veliko, obljubljajo racionalnejšo porabo sredstev študentskih organizacij in boj za študentske pravice. Pravzaprav Modri zgolj obujajo repertoar preteklih volitev. V praksi je realizacija visokoletečih krilatic bolj težavna. Racionalizacijo poslovanja se pozabi že ob pripravi prvega prračuna. Ob tem je potrebno opozoriti, da je prav skupina Modro za študente ena glavnih podpornic spornega projekta in zavoda Študentski kampus, v katerem sta zaposlena tudi dva njihova vidna člana Sebastjan Runovc in Tadej Levičar. Na Divjem zahodu študentskega organiziranja nič novega torej.